Hrvaška vladajoča večina ob podpori nekaj konservativnih poslancev je na sredini zaključni saborski seji pred dvomesečnimi počitnicami podprla resolucijo vladne desničarske stranke Domovinsko gibanje (DP) o krepitvi položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini. V besedilu ni več zahtev za vrnitev BiH v stanje pred podpisom washingtonskega sporazuma in obnovo hrvaške republike Herceg-Bosne, če ne bo dosežen dogovor o volilni reformi in oblikovanju ločene, hrvaške volilne enote v BiH, kot je to prvotno zastavila DP.
Premier Andrej Plenković se je od takšnega besedila distanciral takoj po njegovi objavi prejšnji mesec. Med pogajanji z manjšimi koalicijskimi partnerji pa je HDZ resolucijo popolnoma »očistila« groženj z obnovo Herceg-Bosne ali tretjo entiteto. Sicer pa zadovoljstvo in določeno zmago za DP predstavlja stavek v preambuli dokumenta, ki izpostavlja »zgodovinsko vlogo Herceg-Bosne in Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v obrambi BiH«.
Resolucija jasno navaja, da ne posega v notranji red ali suverenost BiH, s čimer je bila ohranjena uradna linija hrvaške vlade o spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti BiH, a tudi uskladitev s politiko EU. Hkrati pa spominjajo, da ima Hrvaška kot podpisnica washingtonskega in daytonskega mirovnega sporazuma legitimno pravico in odgovornost skrbeti za položaj Hrvatov v BiH.
Želijo preprečiti »volilni inženiring«
V sprejetem pravno neobvezujočem dokumentu se sicer vztraja pri zahtevi po neteritorialni, ločeni volilni enoti znotraj Federacije BiH, da bi preprečili »volilni inženiring« za preglasovanje Hrvatov pri izbiri člana predsedstva BiH in drugih funkcionarjev. S takšno posebno volilno enoto želijo zagotoviti, da le pripadniki hrvaškega naroda izvolijo svoje legitimne predstavnike, ne pa da večinski Bošnjaki izberejo hrvaškega člana predsedstva, kot se je to večkrat zgodilo.
Volilna neenakopravnost Hrvatov in umetno ustvarjanje legitimnosti sta bila tudi motiv za sprejetje saborske deklaracije iz leta 2018, ki je bila sprejeta na predlog HDZ, a se je po mnenju DP v preteklih letih pokazala kot neučinkovita, ker se je preglasovanje potem vendarle ponovilo, obstaja pa možnost za podoben scenarij tudi na jesenskih volitvah v BiH.
Da ne gre kakšen konkreten premik, temveč prozoren populistični manever za ustavitev padca javnomnenjske podpore DP, menijo kritiki iz dela medijev in opozicije. Desna opozicija, predvsem stranka Most, je DP očitala, da je »kapitulirala« pod diktatom HDZ in povsem razvodenila prvotno besedilo. Zato so predlagali amandmaje, ki so bili na sledi osnutka resolucije, ko gre za tretjo entiteto in posebno volilno enoto, ali pa so šli še korak naprej, ko so predlagali prepoved vstopa na Hrvaško za vse, ki zanikajo pravice in identiteto Hrvatov v BiH.
Kot pričakovano je večina dopolnila zavrnila, vključno z DP, ki si za vsako ceno prizadeva ohraniti koalicijo s HDZ. Most je na koncu podprl resolucijo, potem ko je razgalil DP in potrdil, da »edini resnično« skrbi za Hrvate v BiH.
