Zaščita sonarodnjakov, vmešavanje v notranje zadeve sosednje države ali poceni populizem za reševanje strankarskega rejtinga – to so ocene, ki se porajajo o predlogu skrajno desne vladne stranke Domovinsko gibanje (DP). Gre za saborsko resolucijo o krepitvi političnega položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini, ki jo stranka razlaga kot izvajanje ustavne dolžnosti zaščite sonarodnjakov, kritiki pa opozarjajo na nerealne in neutemeljene zahteve, ki lahko zagrenijo odnose z BiH in posledično poslabšajo položaj tamkajšnjih Hrvatov.
Spogledovanje z zloglasno Herceg-Bosno
Domovinsko gibanje se je v prvi delovni različici dokumenta odkrito spogledovalo z idejo o oživljanju Herceg-Bosne, nekdanje samooklicane hrvaške paradržave, ki je nastala med vojno v BiH in ki jo je tudi haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo opisalo kot del »skupnega hudodelskega načrta« z namenom priključitve delov BiH k Hrvaški. Za Bošnjake je sinonim za koncentracijska taborišča in etnično čiščenje, za hrvaško desnico pa legitimen obrambni mehanizem, ki je Hrvate v BiH rešil pred uničenjem. Hrvati so se takšni institucionalni politični tvorbi sicer odpovedali z washingtonskim in daytonskim sporazumom, v zameno za obljubljeno enakopravnost treh konstitutivnih narodov v BiH, kar pa še ni popolnoma uresničeno, vsaj ko gre za volitve hrvaškega člana predsedstva BiH.
Ideja o oživljanju Herceg-Bosne je razjezila premierja Andreja Plenkovića, ki si nikakor ne želi mednarodnih zapletov in je pobudo takoj začel blažiti. Sprva jo je označil za politično potezo z namenom dviganja medijske vidnosti stranke DP. Ta po odhodu dela članstva v stranko DOMINO (Dom in nacionalni zbor) v javnomnenjskih raziskavah tiči med dvema in tremi odstotki, kar je pod petodstotnim parlamentarnim pragom. Potem so se na nujnem srečanju vladne koalicije dogovorili, da bodo vsebino resolucije usklajevali, Plenković pa jo je poskušal elegantno razvodeniti v institucionalnih labirintih zunanjega ministrstva. Namreč, pogajanja znotraj koalicije v imenu HDZ je zaupal ministru za zunanje in evropske zadeve Gordanu Grliću Radmanu.
Medtem je DP omilil svoj dokument v osmih točkah. Ne omenja več Herceg-Bosne, temveč zahteva vzpostavitev neozemeljske oziroma virtualne volilne enote za Hrvate v Federaciji BiH, v kateri so skupaj Bošnjaki in Hrvati. Vendar so v predlogu tudi drugi sporni elementi, denimo revizija hrvaškega državljanstva za tiste posameznike z bivališčem v BiH, ki »ne delajo v interesu Hrvatov«. Pobuda terja tudi večjo hrvaško avtonomijo v BiH, podporo Zagreba evropski poti Sarajeva pa pogojuje s hrvaškimi nacionalnimi interesi.
Bi res šli iz vladajoče koalicije?
Bošnjaški politiki in mediji so bili ogorčeni in so predlog označili za grobo vmešavanje v notranje zadeve države ter za poskus obujanja Herceg-Bosne kot tretje, hrvaške entitete. Predstavnik bošnjaške manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić je opozoril, da gre za nerealističen in škodljiv predlog, hrvaška opozicija in politični analitiki pa ocenjujejo, da poskuša predsednik DP Ivan Penava pri desnem volilnem telesu znova pridobiti izgubljene točke. Leva opozicija se ob tem norčuje, da je DP že pod prvim Plenkovićevim pritiskom prvotne ostre zahteve hitro spremenil v politično »kamilico«.
Kljub očitkom vodstvo DP odločno vztraja, da ne gre za javnomnenjsko potezo, niti za vmešavanje v zadeve sosednje države, temveč za pristno skrb za Hrvate v BiH. Penava je nakazal, da je ta resolucija rdeča črta, pod katero stranka ne bo šla. Če bi osem poslancev iz poslanske skupine DP odkorakalo iz vladne koalicije, bi HDZ moral poiskati pet ali šest novih rok v saboru, da bi zagotovil večinsko podporo, kar se sicer za Plenkovića, ki za zdaj zavrača možnost predčasnih volitev, ne zdi nerešljiva uganka. Redne so na sporedu spomladi 2028.
Pogovori med HDZ in DP se bodo v prihodnjih dneh nadaljevali, da bi do konca meseca poskušali uskladiti stališča.
