Po poročilu globalnega svetovalnega podjetja Systemiq himalajski ledeniki danes izgubljajo maso kar 65 odstotkov hitreje kot pred desetletjem. Ugotovitve so bile objavljene po uničujočih poplavah v Nepalu in Tibetu, v katerih je umrlo več kot 1300 ljudi. Dogodki so še dodatno opozorili na vse večje nevarnosti, povezane s hitrimi spremembami v himalajskem okolju.

Pomanjkanje nadzora je še posebej problematično, ker se pokrajina hitro spreminja. Od približno 40.000 ledenikov na območju Himalaje in Karakoruma jih podrobno in neprekinjeno spremljajo le 21.

Strokovnjaki opozarjajo, da z umikanjem ledenikov nastajajo vse večja jezera, ki zadržujejo nestabilne nanose kamenja in ledu. Hkrati segrevanje ozračja povzroča taljenje permafrosta, trajno zamrznjenih tal, in destabilizira visokogorska pobočja. Kot opozarja poročilo, se s tem povečuje možnost verižnih naravnih nesreč.

Visoko tveganje za Indijo

V Indiji so posledice takšnih tveganj že vidne. Tamkajšnja vlada je julija parlament obvestila, da je bilo 56 ledeniških jezer razvrščenih med jezera z »zelo visokim tveganjem«. Ocena je bila sprejeta po znanstveni analizi 189 visokotveganih jezer na indijskem območju Himalaje, izvedeni leta 2025.

Himalaja je že doživela uničujoče posledice prebojev naravnih jezov ledeniških jezer. Leta 2023 je izlitje ledeniškega jezera v indijski zvezni državi Sikim zahtevalo najmanj 70 življenj ter povzročilo veliko škodo na cestah, mostovih in hidroelektrarnah.

Podobna katastrofa je leta 2021 prizadela zvezno državo Utarakhand, kjer je po ogromnem poplavnem valu, ki je drvel po dolinah rek Rišiganga in Dauliganga, umrlo več kot 200 ljudi.

Nevarnost pa ni omejena le na nenadne poplave. Himalaja je velikanski naravni vodni sistem, ki napaja reke, od katerih je odvisnih več sto milijonov ljudi po vsej južni Aziji.

Mednarodni center za celostni razvoj gorskih območij (ICIMOD) navaja, da naj bi v večini porečij Hindukuša in Himalaje tako imenovani vodni vrh nastopil okoli sredine stoletja. Gre za obdobje, ko odtekanje vode iz ledenikov doseže najvišjo raven, nato pa začne upadati, saj ledeniki izgubljajo preveč svoje mase.

Ogroženo tudi gospodarstvo

Nova raziskava opozarja, da odvisnost od himalajskih vodnih virov ni pomembna le za oskrbo z vodo, temveč ima tudi velik gospodarski pomen. Ocenjujejo, da voda iz Himalaje podpira približno 20 odstotkov indijskega bruto domačega proizvoda. Omogoča namreč pridelavo pšenice, riža in čaja, delovanje hidroelektrarn ter razvoj turizma.

Kljub temu gorske indijske zvezne države od te vrednosti obdržijo le približno pet odstotkov. »Himalaja je tretji pol. V nasprotju z Arktiko in Antarktiko ob vznožju tega pola živi več sto milijonov ljudi,« je dejal ekonomist lord Nicholas Stern, predsednik Granthamovega inštituta za raziskave podnebnih sprememb in okolja. Po njegovih besedah gre za »nacionalno in mednarodno infrastrukturo«, ki jo podpira ta ekosistem, ta pa se »približuje točki brez vrnitve«.

Del problema je mogoče rešiti v regiji

Raziskava podjetja Systemiq ocenjuje, da je približno tretjina taljenja himalajskih ledenikov posledica saj črnega ogljika. Večina teh saj izvira iz opekarn na nižinskih območjih. Delci saj, ki se odlagajo na snegu in ledu, absorbirajo več sončne svetlobe in s tem pospešujejo taljenje.

V nasprotju z globalnimi emisijami toplogrednih plinov je onesnaženje s črnim ogljikom problem, na katerega lahko Indija in njene sosednje države neposredno vplivajo, poudarja poročilo.

»Himalaja se približuje kritični točki, ogroženi pa so milijoni življenj in preživetij. Ledeniki se talijo hitreje kot pred desetletjem,« je povedala Aruši Čopra, višja direktorica pri Systemiqu in glavna avtorica poročila.

Potrebni so nujni ukrepi

Poročilo predlaga deset prednostnih sprememb, med drugim zmanjšanje emisij črnega ogljika, širitev spremljanja ledenikov, izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja in spremembo načina razvoja turizma na gorskih območjih. Ena od ključnih prednostnih nalog je boljša pripravljenost na naravne nesreče.

Vlade bi se morale vnaprej dogovoriti o ukrepih, ki bi jih izvedle ob pojavu nevarnosti – od evakuacije prebivalstva do zaščite ranljive infrastrukture.

Drugo pomembno področje je turizem. Indijski del Himalaje vsako leto obišče približno 400 milijonov turistov. Raziskovalci menijo, da bi morali cilj preusmeriti z največjega možnega števila obiskovalcev k ustvarjanju vrednosti, ki bi ostala v lokalnem okolju in se vanj tudi vračala.

Generalni direktor ICIMOD Pema Gyamtsho je opozoril, da postajajo tveganja vse bolj zapletena. »Ledeniki se umikajo, permafrost in visokogorska pobočja postajajo vse bolj nestabilni, skupnosti in infrastruktura nižje ob rekah pa se spopadajo z vse večjo nevarnostjo zapletenih, verižnih naravnih nesreč,« je dejal.

Poudaril je, da takšne nevarnosti »ne spoštujejo državnih meja in jih nobena država ne more rešiti sama«.

Priporočamo