Oblasti so identificirale tako imenovanega pacienta nič v izbruhu hantavirusa na ladji MV Hondius. Gre za 70-letnega Nizozemca Lea Schilperoorda, ki se je skupaj z ženo na potniško križarko vkrcal 1. aprila, teden dni kasneje je začel kazati prve simptome bolezni, nekaj dni kasneje, 11. aprila, pa je umrl na ladji. Njegovo truplo so odnesli šele po 14 dneh, ko so prispeli na otok Sveta Helena. Tam se je izkrcala tudi njegova žena Mirijam, ki je nekaj dni kasneje umrla v bolnišnici.
Hipoteze o kraju okužbe
Vse odkar je WHO potrdil, da je Schilperoord prva oseba, ki je umrla zaradi okužbe s hantavirusom na potniški križarki MV Hondius, se pojavljajo ugibanja, kje se je par okužil. Par je bil dobro znan v nizozemskih ornitoloških krogih, nekaj dni pred vkrcanjem na križarko sta obiskala odlagališče odpadkov v mestu Ushuaia na jugu Argentine, ki je znano po tem, da privablja opazovalce ptic. Ena od hipotez je, da bi se lahko okužila prav tam. Lokalni organi so to trditev, ki naj bi jo anonimno podali nacionalni zdravstveni uradniki, zavrnili. Navedli so, da na območju okoli odlagališča niso nikoli zabeležili niti enega primera hantavirusa, kaj šele andskega seva.
Juan Facundo Petrina, generalni direktor za epidemiologijo in okoljsko zdravje v provinci, je za AP povedal, da vrste glodalcev, odgovorne za prenašanje virusa, v tej regiji ni. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pa navaja, da trenutna hipoteza predvideva, da je bil vsaj en potnik izpostavljen andskemu virusu med bivanjem v Argentini ali Čilu pred vkrcanjem na ladjo. Dodajajo, da je ta potnik virus nato verjetno prenesel na druge na krovu.
Dolga inkubacijska doba
Hantavirus se običajno prenaša prek stika z iztrebki glodalcev in se ne prenaša zlahka s človeka na človeka. Vendar pa se andski virus, ki ga najdemo predvsem v Južni Ameriki in je povezan z izbruhom na križarki, v redkih primerih lahko širi med ljudmi. Simptomi, kot so vročina, mrzlica in bolečine v mišicah, se po podatkih WHO običajno pojavijo v enem do osmih tednih po izpostavljenosti.
Virus lahko povzroči hudo okužbo pljuč, imenovano hantavirusni pljučni sindrom, ki se lahko hitro poslabša in postane smrtno nevarna. Sekundarne okužbe med zdravstvenimi delavci so bile v preteklosti že dokumentirane v zdravstvenih ustanovah, čeprav ostajajo redke. Prenos je najverjetnejši v zgodnji fazi bolezni, ko virus velja za bolj nalezljivega.
Svetovna zdravstvena organizacija ob tem dodaja, da so dokazi še vedno omejeni zaradi majhnega števila izbruhov, ki bi vključevali trajen prenos s človeka na človeka. Tako WHO kot ECDC poudarjata, da je tveganje za splošno populacijo nizko, saj se andski virus širi le v zelo tesnih osebnih okoljih med ljudmi.
