Poudarila, da je hantavirus povsem drugačen od koronavirusa, zato ju ne smemo enačiti, kljub nekaterim splošnim lekcijam, ki smo se jih o nalezljivih boleznih naučili med zadnjo pandemijo.
V slovenskem prostoru sta sicer že dlje časa prisotna sorodna virusa Dobrava in Puumala, ki povzročata bolezen, v javnosti širše poznano kot mišja mrzlica. Potek teh dveh bolezni je bistveno manj hud kot pri določenih tujih različicah hantavirusa.
Čeprav so nam izkušnje s koronavirusom prinesle dragoceno znanje o odzivanju na zdravstvene krize, je Grilčeva opozorila, da je vsak pojav nalezljive bolezni zgodba zase. Vsak virus zahteva specifično obravnavo in prilagojene ukrepe, trenutna situacija s hantavirusom pa v našem okolju ne zahteva posebnih skrbi.
Stiki potnikov
Ladjo je, še preden so bolezen pravilno diagnosticirali, zapustilo več ljudi, med katerimi je bila vsaj ena oseba takrat že hudo bolna in je zaradi hantavirusa tudi umrla na letališču v Južni Afriki. Prav sledenje njenih stikov je postalo ključen del naporov Svetovne zdravstvene organizacije, da prepreči širjenje bolezni.
V Južni Ameriki, predvsem na območju Andov, na leto potrdijo od 150 do 300 primerov okužb. Število okužb je letos nekoliko višje, kar pripisujejo povečanju populacije glodalcev v Argentini in Čilu. Argentina že skoraj eno leto ugotavlja povečano število okužb s hantavirusom. Od junija lani so potrdili 102 primera okužbe in 32 smrti, a so v teh številkah zajeti različni sevi.
Prvi v javnosti odmevnejši primer okužbe s hantavirusom so bile okoliščine smrti ameriškega igralca Gena Hackmana. Za to boleznijo je namreč umrla njegova žena Betsy Arakawa. Izvor njene okužbe so bili glodalci v okolici njunega drugega, od naselij oddaljenega doma. Hackman, ki je trpel zaradi hude alzheimerjeve bolezni, je nekaj dni kasneje umrl zaradi bolezni srca.