"Podjetja v številnih izvozno usmerjenih dejavnostih se še vedno spopadajo z začasnim upadom naročil zaradi zelo različnih razlogov, kot sta šibko povpraševanje na evropskih in tretjih trgih ter situacija na Bližnjem vzhodu, hkrati pa se soočajo še z visokim dvigom stroškov dela na delovno uro v zadnjem letu dni, ki pretežno ni bilo osnovano na trgu delovne sile," je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
GZS je v zadnjih mesecih tako preteklo kot aktualno vlado in ministrstva večkrat opozarjala, da številna podjetja, zlasti v predelovalnih dejavnostih, še vedno občutijo posledice ohlajanja evropskega gospodarstva, zmanjšanega povpraševanja in negotovih razmer na izvoznih trgih.
V takšnih razmerah je ključno, pravijo v zbornici, da lahko prizadeta podjetja ohranijo usposobljene zaposlene, saj jih bodo ob ponovni rasti povpraševanja nujno potrebovala in tako hitreje nadaljevala proizvodnjo. Za zaposlene pa to predstavlja tudi čas pridobivanja novih znanj, s katerimi bodo bolj konkurenčni na trgu dela, dodajajo.
Izkušnje iz prvega polletnega obdobja izvajanja ukrepa so po navedbah GZS pokazale, da gre za učinkovit instrument za ohranjanje zaposlenosti ljudi in proizvodnih zmogljivosti v delu podjetij, kjer bi sicer lahko prišlo do odpuščanj. Zavod za zaposlovanje RS je za preteklih šest mesecev izvajanja ukrepa poročal o 34 delodajalcih in 1742 vključenih zaposlenih.
Tokratni vladni sklep zajema deset predelovalnih dejavnosti: proizvodnjo tekstilij, proizvodnjo usnja, obdelavo in predelavo lesa, proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja, tiskarstvo, proizvodnjo kemikalij, proizvodnjo kovin, proizvodnjo kovinskih izdelkov, proizvodnjo električnih naprav ter proizvodnjo pohištva. Po ocenah gospodarskega ministrstva bo ukrep prispeval k ohranitvi okoli 1900 delovnih mest.
Po ocenah analitske službe GZS je stanje v teh oddelkih dejavnosti slabo, saj se je pri njih proizvodnja v štirih mesecih leta 2026 na medletni ravni zmanjšala, se je število zaposlenih znižalo ali pa je v njih visoka pojavnost nizkih plač in bo rast stroškov dela iz naslova dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa otežila pridobivanje novih naročil, navajajo v zbornici.
Ocenjujejo, da je ponovna aktivacija sheme pomemben signal, da vlada v obdobju povečane gospodarske negotovosti prepoznava pomen hitrih in ciljno usmerjenih ukrepov za ohranjanje konkurenčnosti podjetij ter zaposlenosti.