Izključeni poslanci ali stranke iz evropskih političnih skupin so sicer v preteklosti iskali nov pristan. Skoraj praviloma so ga našli med nepovezanimi poslanci. V SDS so Grimsa pozivali, naj deluje v interesu stranke in odstopi, saj bi tako stranka lahko obdržala to poslansko mesto. Zaradi vse tesnejših stikov evropskega poslanca Branka Grimsa (SDS) s političnimi skupinami skrajne desnice v evropskem parlamentu in pomanjkljive delovne etike bo poslanska skupina Evropske ljudske stranke (EPP) danes glasovala o njegovi izključitvi iz skupine. Ker je izključitev podprlo že predsedstvo politične skupine, se pričakuje, da članstvo skupine vodstvu ne bo nasprotovalo. Glasovanje 180 evropskih poslancev EPP bo potekalo tajno. Izključitev Grimsa bi bila hud udarec za poslanca osebno, prav tako za njegovo matično stranko SDS.
Grimsu, ki je pred meseci podpisal pobudo za nezaupnico predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen (ta je prek nemške CDU prav tako članica EPP), v vodstvu največje politične skupine v evropskem parlamentu očitajo, da ne prispeva k delu skupine, jo kritizira od zunaj in spodkopava. Prav tako mu očitajo delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam. Predsedstvo EPP je že podprlo izključitev Grimsa, proti kateremu so januarja uvedli sankcije. Te so bile časovno omejene in simbolične.
Grims ne bi smel šest mesecev nastopiti na plenarnem zasedanju v imenu skupine, onemogočeno mu je bilo imenovanje za poročevalca ali poročevalca v senci, prav tako pa ne bo smel biti avtor ali pogajalec pri nobeni resoluciji evropskega parlamenta.
Stiki s skrajno desnico
Do predloga za izključitev je prišlo po tem, ko je Grims po že uvedenih sankcijah še naprej ohranjal stike s skrajno desnico v evropskem parlamentu, od katere se poskuša EPP ograditi. V SDS, kjer imajo poleg Grimsa še tri poslance v EPP (Romano Tomc, Milana Zvera in Zalo Tomašič), se na napovedano izključitev Grimsa še niso odzvali. Prav tako niso pojasnili njihovega nadaljnjega ukrepanja. Predsednik SDS Janez Janša je zgolj v odzivu na tvit levosredinske politične skupine Socialistov in demokratov (S&D), ki so pozdravili načrtovano izključitev Grimsa, zapisal, da bo njihova skupina v desetih letih zgolj še slab spomin. »Adijo,« je zaključil svoj porogljiv zapis na družbenem omrežju X.
Tik pred glasovanjem so vendarle iz vrha EPP in tudi samega SDS prihajali znaki, da bi za vse bilo še najbolje, če bi Grims s poslanskega mesta odstopil sam. Vodja poslanske skupine Manfred Weber je pohvalil prispevek SDS v njihovi politični skupini, prav tako je dejal, da Romana Tomc kot ena izmed podpredsednic skupine opravlja odlično delo ter poudaril, da se EPP veseli imeti SDS v svojih vrstah. To so bili jasni pozivi SDS, naj zaradi morebitne Grimsove izključitve ne zapusti EPP. Da lahko morebiten gordijski vozel neprijetnih odločitev preseka zgolj Grims, je nakazala tudi Tomčeva. Za portal Info360 je potrdila, da je Grimsa pozvala k odstopu s poslanskega mesta. Tako bi namreč zaščitil interese SDS, saj bi stranka lahko obdržala nadomestnega poslanca. Grimsa bi v tem primeru zamenjal Aleš Hojs. Če pa ne bi odstopil, bi SDS imela eno mesto manj v EPP, Grims pa bi svoj poslanski mandat verjetno odnesel med nepovezane poslance.
Skrajna desnica odslovila AfD
V evropskem parlamentu se izključitve posameznikov ali kar celotnih strank iz političnih skupin dogajajo vedno znova. Razlogi so različni, večinoma pa gre za izključitev zaradi različnih političnih pogledov, etičnih kršitev ali celo zlorab. Obstajajo tudi posamezni primeri, ko zaradi sporov v nacionalnih strankah poslanci zapuščajo evropske politične skupine in se podajajo med nepovezane poslance.
V prejšnjem mandatu evropskega parlamenta je bilo zagotovo največje presenečenje, da je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) morala zapustiti svojo politično družino. AfD je bila maja 2024 izključena iz skupine Identiteta in demokracija (ID), ki jo je pred petimi leti ustanovila z drugimi skrajno desnimi političnimi strankami v Evropi. Pet od osmih nacionalnih delegacij je takrat podprlo izključitev AfD zaradi izjav glavnega kandidata AfD Maximiliana Kraha, ki je relativiziral početje nacistične SS med drugo svetovno vojno rekoč, da to niso bili nujno kriminalci. Celo za skrajno desničarko Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora so bile te izjave kaplja čez rob. Do razkola je sicer začelo prihajati že prej. Prvi večji kamen spotike je predstavljalo razkritje, da so se politiki stranke AfD udeležili tajnega srečanja desničarskih skrajnežev, na katerem so razpravljali o tako imenovanih načrtih remigracije. S to besedo so merili na izgon tujcev in državljanov Nemčije, ki niso bili asimilirani. Stranka AfD je bila tik pred evropskimi volitvami leta 2024 izključena iz ID.
ESN zaradi vrednot pod drobnogled
Skupina ID je v prejšnjem mandatu prav tako suspendirala nizozemskega poslanca Marcela de Graaffa zaradi njegove javne podpore Rusiji in njeni vojni proti Ukrajini. To se je zgodilo še pred odhodom AfD. Poslansko skupino so leta 2022, hitro po ruskem napadu na Ukrajino, razhudile njegove izjave v podporo Putinu. Najbolj kontroverzna je bila: »ZDA so marioneta, ki jo satanske elite izkoriščajo za vzpostavitev komunistične svetovne diktature, v kateri se državljane nadzoruje prek digitalnih sredstev. Zato morajo ZDA, EU in Nato propasti. Preostali svet si želi konec ameriške hegemonije. Naprej, Putin!« Prav tako je ocenjeval, da poskuša Nato izvesti preventivni jedrski napad na Rusijo, kar naj bi bilo znamenje, da izgubljajo vojno v Ukrajini. Po suspenzu se je za odhod med nepovezane poslance odločil sam.
Težave AfD, ki sicer v Nemčiji ta čas še naprej pridobiva priljubljenost, so se v evropskem parlamentu nadaljevale tudi po evropskih volitvah. Nov politični pristan je z drugimi somišljeniki ustanovila kar sama z novo skrajno desno skupino Evropa suverenih narodov (ESN), ki združuje 27 poslancev iz osmih skrajnodesničarskih evropskih strank. Tudi tej politični skupini sedaj v evropskem parlamentu grozi izguba statusa evropske politične stranke in s tem ukinitev njenega financiranja. Poslanci so se namreč v torek odločili, da bodo preverili njihovo izpolnjevanje evropskih vrednot. Urad za evropske politične stranke in fundacije (APPF), ki je sicer zadolžen za oceno skladnosti stranke z vrednotami EU, je v enem izmed svojih poročil že ugotavljal številne kršitve stranke ESN z evropskimi vrednotami, ob čemer so navajali izjave poslancev ali njihove objave na družbenih omrežjih, ki so bile uperjene proti homoseksualnosti in migrantom, bile so antisemitske in so zagovarjale tudi remigracijo evropskih državljanov, ki imajo tuje korenine. Sedaj so dobili mandat, da bodo ESN tudi temeljito preučili.
Čistili so tudi v etabliranih strankah
Velik škandal v prejšnjem mandatu je predstavljala očitana korupcija podpredsednici evropskega parlamenta Evi Kaili iz vrst S&D. Ko so izbruhnile podrobnosti afere Qatargate – Kailijeva naj bi prejemala podkupnine Katarja v zameno za delovanje v korist te zalivske države v parlamentu – so jo izločili iz politične skupine, parlament pa ji je odvzel tudi mesto podpredsednice parlamenta. Medtem ko je zanikala svojo krivdo, ji v drugo politično skupino ni uspelo prestopiti in je do konca mandata ostala med nepovezanimi poslanci.
Prav tako odmevna epizoda čiščenja političnih skupin se je v prejšnjem mandatu evropskega parlamenta dogajala v največji stranki, EPP. Dlje časa so se v EPP stopnjevale napetosti zaradi razgradnje vladavine prava na Madžarskem, ki je potekala pod stranko Fidesz. Sprva predvsem na bolj liberalno navdahnjenem strankarskem severu se je nezadovoljstvo postopoma prevalilo tudi v druge dele EPP. Dvanajst strank EPP iz devetih držav članic je leta 2024 uradno zahtevalo izključitev Fidesza. Ko je stranka spremenila še svoja pravila, da lahko iz svojih vrst začasno izključi ali povsem izključi celotne delegacije, ne le posamezne člane, Fidesz ni več čakal, da mu bodo pokazali vrata. Ker so bila nova pravila sprejeta z veliko večino, je bilo jasno, da jih čaka izgon iz politične skupine. Viktor Orban je kar sam povlekel ročno zavoro in s Fideszom zapustil EPP.
Od celotne stranke se je sicer med prejšnjim mandatom evropskega parlamenta poslovila tudi liberalna sredinska politična skupina Prenovimo Evropo. Decembra 2024 so na predsedstvu sprejeli soglasno odločitev za izključitev bolgarske stranke Gibanje za pravice in svoboščine (DPS) iz politične skupine. Razlog je bil, da se je stranka oddaljila od vladavine prava, prav tako pa je bil njen voditelj Deljan Peevski od leta 2021 pod sankcijami ZDA zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo. Preden bi stranko vrgli iz politične skupine, sta jo zapustila dva evropska poslanca DPS in se premaknila med nepovezane poslance.
