Donald Trump je v obsežni objavi na svojem družbenem omrežju truth social zapisal, da Teheran »ni izkoristil velike priložnosti za dosego sporazuma«. »Zato napovedujem najbolj uničujočo gospodarsko operacijo, kar jih je bilo kdaj sproženih proti neki državi,« je dejal in dodal, da gre za »gospodarsko vojno, kakršne še nismo videli«. Svojo pobudo je poimenoval »gospodarski dan D«.
V neposredni grožnji mednarodni skupnosti je poudaril: »Objavljam, da se bo vsaka država, ki bo svojim finančnim institucijam, podjetjem, letališčem ali državnim organom omogočila kakršno koli obliko pomoči Iranu, tudi sama soočila s hudimi gospodarskimi posledicami.«
Pri tem niti ni navedel nobene konkretne države niti ni pojasnil podrobnosti o ukrepih, ki bi jih Washington lahko uvedel. Je pa jasno naštel dejavnosti, ki jih namerava zaustaviti. »Tihotapljenje nafte, devizne transakcije, prenosi gotovine, menjalnice, registracija ladij in slamnata podjetja – vse to se mora takoj končati,« je sporočil državam, za katere sumi, da pomagajo Iranu.
Nova iniciativa je razširitev kampanje Operacija gospodarski bes, katere cilj je prekiniti finančne tokove Teherana. Že prejšnji teden je ameriški minister za finance Scott Bessent zagrozil Iranu z gospodarsko osamitvijo, kakršne svet doslej še ni videl. To kaže na usklajeno strategijo Trumpove administracije, da po vojaškem pritisku zdaj stavi predvsem na popoln gospodarski zlom Irana.
Pol leta konflikta
Konflikt, ki se je začel z ameriškimi in izraelskimi vojaškimi operacijami na Iran, traja slabih šest mesecev. Čeprav se je intenzivnost neposrednih vojaških spopadov po začetnih tednih zmanjšala, razmere v regiji ostajajo izjemno napete.
K temu prispeva tudi pomorska blokada Hormuške ožine, ki močno ovira svetovno trgovino in povzroča negotovost na energetskih trgih.
Trumpova napoved sprožila mešane odzive po svetu
Na drugi strani je Kitajska, velika uvoznica iranske nafte, izrazila nasprotovanje enostranskim sankcijam. To ustvarja pogoje za potencialni gospodarski spopad med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko bile pod novo ameriško politiko tarča tudi kitajske institucije. Zaskrbljenost je izrazila tudi Evropska unija, katere uradniki poudarjajo potrebo po diplomaciji in svarijo pred dejanji, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo.
Strokovnjaki so o učinkovitosti Trumpovega gospodarskega dneva D razdeljeni. Nekateri analitiki menijo, da bi okrepljen pritisk lahko ohromil že tako oslabljeno iransko gospodarstvo, ki se sooča z visoko inflacijo in razvrednoteno valuto. Drugi so bolj skeptični in trdijo, da se je Iran v preteklosti že naučil učinkovito izogibati sankcijam. Opozarjajo, da bi novi ukrepi lahko le okrepili odločenost Teherana in celo privedli do nevarnega stopnjevanja konflikta.
Iran se na nove grožnje odziva kljubovalno
Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost vztraja, da se Hormuška ožina ne bo znova odprla, dokler ZDA ne izpolnijo seznama zahtev. Med njimi so odprava pomorske blokade, umik vseh sankcij in plačilo vojne odškodnine.
Glede na nepriljubljenost vojne v ameriški javnosti in politiki ter močno izčrpane zaloge streliva se zdi, da je ameriški predsednik v zadnjem času, vsaj kar zadeva vojaško delovanje, bolj nagnjen k previdnejšemu pristopu. Njegova ostra gospodarska retorika pa kaže, da je boj proti Iranu preusmeril na drugo prizorišče, pri čemer gospodarske posledice, vključno z naraščajočimi cenami goriva, postajajo ključno politično vprašanje v ZDA. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo ta poteza pripeljala do rešitve spora ali pa do širšega in še bolj uničujočega spopada.