Bolgarija je prejšnji mesec dovolila uporabo baze Bezmer za ameriška letala za oskrbo z gorivom. Eden od virov je za Financial Times (FT) povedal, da je med potencialnimi tarčami Irana tudi Ciper, kjer je bila marca z dronom napadena britanska letalska baza Akrotiri. Iranske sile naj bi poleg tega preučevale možnost napadov na podmorske optične kable v Hormuški ožini.
Grožnje kažejo na vse bolj bojevit odnos dela iranskega vodstva, kjer vse več ljudi meni, da je ponovni izbruh širše vojne le še vprašanje časa.
Iran grozi, da bi vojno razširil zunaj Bližnjega vzhoda
Iranska revolucionarna garda in drugi vojaški poveljniki so že večkrat opozorili, da bi Iran v primeru nove velike vojne presegel dosedanjo strategijo napadov na ameriške vojaške objekte, energetsko infrastrukturo in druge cilje na Bližnjem vzhodu.
Prejšnji mesec je iranska revolucionarna garda zagrozila tudi Veliki Britaniji zaradi uporabe britanskih vojaških oporišč za ameriške operacije. Sporočili so, da bo »vsaka baza, ki jo uporabljajo za napad na iransko ozemlje, obravnavana kot legitimna tarča«.
Sidharth Kaushal z londonskega Royal United Services Institute ocenjuje, da je iranska grožnja z raketnimi napadi na cilje v Evropi »resnična, vendar omejena«. Iran bi lahko uporabil balistične rakete srednjega dosega proti ameriškim ciljem v južni in jugovzhodni Evropi, vendar bi njihova učinkovitost z večanjem razdalje upadala.
Iran se bo branil za vsako ceno
Po navedbah enega od virov režim pripravlja načrt za širitev konflikta, če bi Trump uresničil prejšnje grožnje z napadi na iransko infrastrukturo. Ameriški predsednik je prejšnji mesec dejal, da bi ZDA uničile iranski most ali elektrarno vsakič, ko bi Iran napadel ladjo v Hormuški ožini.
Drugi vir blizu iranskega režima je za FT dejal, da Iran v primeru ameriške agresije ne bi postavljal omejitev pri odgovoru.
»Če bodo šle ZDA predaleč, se bo Iran branil za vsako ceno, šel iz regije in napadel tudi Evropo,« je dejal.
Iran je že pokazal, da lahko poskuša napasti zelo oddaljene cilje. ZDA so po začetku vojne februarja Iran obtožile, da je proti ameriško-britanski vojaški bazi Diego Garcia v Indijskem oceanu izstrelil več raket. Nobena sicer ni zadela cilja, baza pa je od Irana oddaljena približno 4000 kilometrov.
Rakete lahko dosežejo tudi Evropo
Iranski viri pravijo, da je bil napad na ameriško oporišče v Jordaniji prejšnji mesec najbolj natančen iranski napad velikega dosega doslej. V njem so bili ubiti trije ameriški vojaki.
»To je bilo tudi sporočilo Evropi, da jo lahko dosežejo rakete, zato mora vedeti, na kateri strani naj bo v tej vojni,« je dejal eden od virov FT. Po njegovih besedah bi lahko ameriški napad na iransko ključno infrastrukturo povzročil nevarno širitev konflikta.
»Zelo velika napaka, kot je napad na našo infrastrukturo, bi lahko povzročila, da bi vojna presegla regijo in dosegla Evropo.«
Vojaški strokovnjaki sicer opozarjajo, da ima Iran pri napadih na velike razdalje pomembne omejitve.
Douglas Barrie z Mednarodnega inštituta za strateške študije meni, da so poskusi napada na otočje Diego Garcia v Indijskem oceanu pokazali, da ima Iran orožje z dosegom več kot 2000 kilometrov. Vendar ni jasno, koliko takšnih raket ima in kako natančne so.
Po oceni strokovnjakov bi bilo za Iran verjetno učinkoviteje, da bi za napade na evropske ali ameriške cilje uporabil zavezniške oborožene skupine v regiji, med njimi šiitske milice v Iraku, Hezbolah v Libanonu in hutijevce v Jemnu.
V Teheranu vse manj verjamejo v dogovor z ZDA
Medtem se diplomatska prizadevanja za ponovno odprtje Hormuške ožine in nadaljevanje pogajanj z ZDA niso premaknila z mrtve točke.
Junijski dogovor med Washingtonom in Teheranom je razpadel po novih napadih na plovila v ožini, obe strani pa sta druga drugo obtoževali kršitev začasnega sporazuma. Sledili so novi medsebojni napadi in ponovna ameriška blokada iranskih pristanišč.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej pa je prejšnji teden na ključne varnostne in vojaške položaje imenoval več trdih konservativcev. Med njimi je tudi nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaei, ki je postal najvišji varnostni uradnik države.
Po oceni iranskih analitikov gre za znamenje, da je Teheran za zdaj odrinil bolj pogajalsko usmerjene predstavnike, med njimi glavnega pogajalca Mohameda Bagerja Galibafa. Del iranskega režima se namreč boji, da bi Teheran v pogajanjih z Washingtonom pokazal preveč šibkosti in da ZDA ni mogoče zaupati, četudi bi sklenili dogovor.
