Strategija za zaščito Slovenke Beti Hohler in treh drugih sodnic ICC, proti katerim so ZDA v začetku junija uvedle sankcije, zaenkrat po Golobovih besedah predvideva, da se najprej sprejme "mehke ukrepe". Njihov namen je omogočiti sodnicam normalno življenje, je pojasnil.
Kot je še povedal ob prihodu na vrh, je Nizozemska, kjer je sedež ICC, že sprejela nekatere ukrepe za zaščito sodnic. Zdaj pa je treba zaščititi še samo sodišče pred morebitnimi dodatnimi ukrepi, je dodal.
"Ne bo šlo hitro, delamo pa na tem, da aktivno pomagamo mednarodnemu sodišču, da zadrži svoj status in še naprej uspešno preganja tiste, ki so zakrivili zločine po svetu," je pojasnil Golob, ki ni želel govoriti o podrobnostih.
Te ukrepe je treba sprejeti na ravni EU, o čemer namerava danes govoriti s predsednico Evropske komisije. Že sredi meseca je sicer v zvezi s tem tudi pisal von der Leyen.
"Dogovorjena sva, da se o tem pogovoriva v živo. Gre za zelo občutljivo temo, ki je povezana z nekaterimi drugimi, in želimo najti najbolj ustrezno strategijo, kako se odzvati," je odgovoril na vprašanje, ali je že prejel odgovor predsednice komisije.
Pričakuje, da se bo Bruselj jasno postavil na stran pravne države, podprl neodvisnost sodišča in sprejel vse potrebne ukrepe.
Washington je v začetku meseca zaradi "delovanja proti ZDA in Izraelu" uvedel sankcije proti štirim sodnicam ICC, vključno s Hohler, ki je med njimi edina državljanka Evropske unije. Slovenija je že takoj po sprejetju zahtevala uporabo t. i. evropskega akta o blokiranju, namenjenega zaščiti državljanov EU pred ukrepi tretjih držav.
O tem so na pobudo Slovenije razpravljali že pravosodni in zunanji ministri članic. Evropski komisar za pravosodje Michael McGrath je zagotovil, da bo Bruselj preučil vse možne ukrepe za zaščito dela ICC in njegovega osebja.
