Oblasti čez lužo so jim prepovedale potovanja v Združene države, kar pomeni, da ne morejo do dovoljenja ESTA za vstop v državo ali vizuma, če bi ga potrebovale. Vstop v ZDA bi bil mogoč le, če bi zunanji minister odločil, da obisk ZDA ni v nasprotju z ameriškimi interesi.
Ta prepoved sama po sebi ne bo problematična, bolj zapletene za vsakodnevno življenje pa bodo finančne sankcije. Te ameriškim podjetjem prepovedujejo poslovanje in opravljanje finančnih in drugih transakcij za sodnice. To lahko pomeni nezmožnost bančnega poslovanja, težave s ponudniki pošte in telefonskih storitev, nezmožnost poslovanja s poslovalnicami ameriških podjetij, denimo zavarovalnic, in tako naprej. Evropske banke sicer niso dolžne spoštovati sankcij, vendar je globalni finančni sistem globoko prepleten z močno vlogo ameriških institucij, podjetja in banke pa pogosto iz previdnosti sprejmejo strožje ukrepe, kot jih dejansko predpisujejo sankcijski režimi.
Evropska zaščita (še) ne velja
Na zunanjem ministrstvu so napovedali, da bo Slovenija evropski komisiji takoj predlagala uporabo akta Evropske unije o blokiranju, ki ščiti evropske državljane in podjetja pred takšnimi sankcijami in jim omogoča zahtevati povračilo škode, če nastane. Toda kot je za STA pojasnila pravnica Janja Hojnik, ta zaščita za slovensko sodnico ne velja. Ameriška pravna podlaga za sankcije proti ICC namreč še ni vključena v prilogo evropske uredbe o zaščiti pred učinkom zakonodaje tretjih držav, kot se akt o blokiranju uradno imenuje. V prilogo jo lahko uvrsti evropska komisija, če se tako odloči in temu ne nasprotujeta evropski svet ali parlament, postopek pa traja vsaj dva meseca. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer v izjavi za javnost po ameriški objavi sankcij podprla ICC, ni pa govorila o samih sankcijah.
Beti Hohler je med štirimi sodnicami, ki so jih doletele sankcije, edina iz Evrope. Ostale so Reina Adelaide Sophie Alapina Gansou iz Benina, Solomy Balungi Bossa iz Ugande ter Luz del Carmen Ibanez Carranza iz Peruja.
Kazalo je, da se nekaj kuha
Sankcije sicer niso popolno presenečenje in se je bilo nanje mogoče do neke mere pripraviti, saj je ameriški predsednik Donald Trump že februarja podpisal izvršni ukaz s sankcijami proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Sprva so na sankcijski seznam uvrstili le tožilca Karima Khana. Že na podlagi besedila izvršnega ukaza pa je bilo mogoče pričakovati, da bodo prej ali slej na vrsti tudi sodniki, ki so lani novembra odobrili izdajo naloga za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Gallanta ter odobrili preiskavo ravnanja ameriških vojakov in agentov Cie v Afganistanu ter drugje, kjer naj bi mučili zapornike.
Sodnica Beti Hohler je na vprašanja o ukrepih ZDA dejala, da trenutno ne daje izjav za medije.
Pomenljive so sicer izkušnje Khana po uvedbi sankcij, saj je po poročanju Associated Pressa izgubil dostop do svoje Microsoftove elektronske pošte, bančne račune so mu zamrznili, sankcije pa so čutili tudi drugi na sodišču. Američane, ki tam delajo, so opozorili, da ob vrnitvi domov tvegajo aretacijo. Nekatere nevladne organizacije pa so zaradi grožnje ameriških ukrepov prenehale sodelovati z ICC, je navedel AP.
Kot za teroriste
Takšen tip sankcij, kakršne so zdaj uvedle ZDA, je bil prvotno pripravljen za razbijanje terorističnih mrež, kot je Islamska država, tihotapcev orožja in kršiteljev človekovih pravic, ne za mednarodne sodne institucije, je za Guardian dejala Danya Chaikel, predstavnica Mednarodne federacije za človekove pravice pri ICC. »Upraba takšnih sankcij proti uradnikom ICC predstavlja zlorabo izvršne oblasti in potvarja njihov namen... Pošilja srhljivo sporočilo, da te zaradi iskanja odgovornosti za množične zločine lahko doleti kazen, če si domnevno zagrešil mednarodne zločine, pa lahko dobiš zaščito,« je dejala Chaikel.
