Pariz, Berlin in druge evropske prestolnice po poročanju Financial Timesa, ki se sklicuje na več diplomatskih virov, preučujejo možnosti za reformo evropske diplomatske službe, ki bi močno zmanjšala pooblastila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaje Kallas ter službe, ki jo vodi, njihove pristojnosti pa prenesla nazaj na evropsko komisijo ali države članice.
Mnogi v evropskih prestolnicah naj ne bi več verjeli, da je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), ki letno porabi milijardo evrov, še kos izzivom, kot so vojni v Ukrajini in Iranu, trgovinska rivalstva z ZDA in Kitajsko ter kaprice ameriškega predsednika.
Ena od možnosti, podrobno opisanih v oceni francoske vlade, ki so jo delili z drugimi državami članicami, naj bi bila tudi ukinitev avtonomnosti EEAS, ki je bila pred 16 leti ločena od preostanka evropske komisije. EEAS in njena vodja Kaja Kallas sta namreč hkrati odgovorni evropski komisiji in državam članicam, komisija pa nima nadzora nad njeno mrežo več kot 140 diplomatskih delegacij po vsem svetu. Druga možnost je bistvena omejitev te avtonomije.
Podporniki ideje o preoblikovanju evropske diplomatske službe menijo, da je reforma mogoča tudi brez spreminjanja pogodbe o Evropski uniji. Ta določa, da EEAS »pomaga« visoki predstavnici EU pod pogoji, ki so jih države članice uskladile leta 2010.
Več držav naj bi za zaprtimi vrati opozarjalo, da prihaja do prevelikega podvajanja in neusklajenosti med EEAS in zunanjimi ministrstvi članic, pa tudi med EEAS in delovanjem evropske komisije, ko gre za zunanjo politiko, kar je v mandatu zdajšnje predsednice Ursule von der Leyen postalo pogostejše.
Von der Leynova je svojo vlogo razširila iz tradicionalnih okvirov notranje in ekonomske politike, na primer z imenovanjem prvega obrambnega komisarja Unije in z vidno vlogo pri sklepanju trgovinskih sporazumov ter v odzivih EU na vojno v Ukrajini. Preučevala je tudi možnost ustanovitve enote za izmenjavo obveščevalnih podatkov, podobne tisti, ki že obstaja znotraj EEAS – zamisli, ki naj bi ji Kallasova nasprotovala.
A za precej več nezadovoljstva kot von der Leynova v številnih evropskih državah skrbi Kaja Kallas. Visoka zunanja predstavnica EU očitno pogosto izraža lastna stališča o vprašanjih in predlogih, ki jih prestolnice še niso odobrile. Med temi izstopa predvsem njena konfrontacijska retorika glede odnosov Evrope s Kitajsko.
Eden izmed predlogov, ki so usmerjeni tudi v zmanjšanje stroškov, vključuje prenos številnih funkcij na obstoječe direktorate znotraj evropske komisije in evropskega sveta. Priprava seznamov sankcij in predlogov za vojaške misije bi se lahko na primer prenesla na svet, medtem ko bi vsakodnevno diplomacijo nadzorovala evropska komisija. Slednja je že sedaj v zadnjih letih vse bolj vpletena tudi v izvajanje skupne obrambne politike.
Francoski predlogi so po navedbah Financial Timesa še v začetni fazi razprav med vladami EU, predvsem med Parizom in Berlinom, ter so le ena od možnosti, o katerih se govori. V Elizejski palači zadeve niso želeli komentirati. Nič manj konkretno se na vprašanja novinarjev ni odzvala Kallasova, ki je povedala, da je »osredotočena na izpolnjevanje svojega mandata«.