Po več letih kolebanja, kako in ali sploh nadaljevati doslej najpomembnejši projekt obrambnega sodelovanja med Nemčijo in Francijo, sta uradni Berlin in Pariz ugotovila, da so razlike v stališčih obrambnih podjetij obeh držav nepremostljive. Gradnjo skupnega nevidnega lovskega letala (stealth), pri kateri bi sodelovala še Španija, so ustavili. Konec projekta z imenom Sistem za zračni boj prihodnosti (FCAS) je hud udarec za evropsko obrambno industrijo in tudi za evropsko sposobnost prevzemanja večje obrambne vloge v času, ko začenjajo ZDA zmanjševati svojo vojaško prisotnost v Evropi, Rusija in Kitajska pa na drugi strani z novimi nevidnimi lovci naslednje generacije krepita svoje letalske enote.
Kje se je zataknilo?
Novo evropsko bojno letalo bi moralo postati operativno okoli leta 2040. A se njegovo načrtovanje nikoli ni premaknilo k dejanski proizvodnji. Projekt se je rodil pred devetimi leti z dogovarjanjem Emmanuela Macrona in Angele Merkel. Takrat so se pojavila tudi prva razhajanja Nemčije in Francije glede tehničnih podrobnosti tega novega modernega evropskega lovca, ki naj bi nadomestil eurofighterje in rafale. Še večja težava je tičala v sporu med Airbusom in Dassaultom o tem, katera družba bo imela vodilno vlogo pri razvoju letala.
To ni bilo zgolj vprašanje prestiža. Izbira vodilnega izvajalca dobrih sto milijard evrov vrednega projekta je bila pomembna tako zaradi tehnološko-bojnih kriterijev kot zaradi čistega gospodarskega interesa. Vodilni izvajalec namreč določa tako rekoč celotno letalo: od osnovne aerodinamične zasnove in ključnih zmogljivosti ter vse do programske opreme, senzorjev in orožja. Francosko stališče je seveda bilo, da bi moral imeti vodilno vlogo njihov Dessault, saj ima izkušnje s samostojnim razvojem rafalov. Nemčija pa je želela večji vpliv prek večnacionalnega podjetja Airbus, sicer glavnega financerja projekta, v katerem ima Berlin tudi s proizvodnimi kapacitetami v Nemčiji velik vpliv. Vprašanje, kdo bo vodilni proizvajalec, je povezano tudi z intelektualno lastnino glede programske opreme, senzorjev in drugih letalskih sistemov. Praviloma namreč vodilno proizvodno podjetje pridobi največ znanja in patentov, ki se lahko dobičkonosno uporabljajo še pri drugih vojaških in civilnih projektih.
Nemčija in Francija bosta projekt FCAS zdaj poskušali izpeljati do konca vsaj delno, kar prinaša malce tolažbe in predstavlja poskus ohranjanja ugleda. Nadaljevalo naj bi se skupno povezovanje različnih oborožitvenih sistemov, platform ali senzorjev v tako imenovani visoko zaščiten oblak za bojne podatke (Combat Cloud).
Sodelovanje je možno drugje
Odločitev o končanju projekta je tudi simbolen kazalnik ovir, s katerimi se Evropa sooča pri obnovi lastnih oboroženih sil, medtem ko ZDA zmanjšujejo prisotnost na celini. Čeprav se je po začetku ruske invazije na Ukrajino okrepilo obrambno sodelovanje, vse bolj pa se oživljajo tudi skupni evropski obrambni projekti, so podjetja obrambne industrije še vedno pogosto medsebojni konkurenti na trgu, ki je zdaj preplavljen z dodatnimi milijardami evrov zaradi cilja članic Nata, da za obrambne izdatke postopoma odmerijo pet odstotkov BDP.
Švedska proizvaja gripne (ti so izjemno priljubljeni v Ukrajini), Francija rafale, obstaja tudi nov projekt za lovca šeste generacije (GCAP), ki se ga skupaj lotevajo Italija, Združeno kraljestvo in Japonska … Kljub temu Evropa še nima pravega evropskega lovca, ki bi bil del koncepta obrambne avtonomije EU v njeni želji po manjši odvisnosti od ameriškega orožja. Tako se postavlja vprašanje, kaj bo z novim evropskim lovcem in kaj propad projekta pomeni za porabo evropskih obrambnih sredstev oziroma ali bodo torej države prisiljene še naprej kupovati ameriške lovce.
Nemčija in Francija kljub zavoženemu projektu nadaljujeta sodelovanje pri številnih drugih projektih. S povezavo obrambnih podjetij Krauss-Maffei Wegmann GmbH & Co. KG in Nexter Systems v novo skupno projektno družbo KNDS so začeli dela pri tanku MGCS, ki naj bi okoli leta 2040 zamenjal tanke leopard 2 in leclerc. Prav tako državi sodelujeta pri projektu Jewel, s katerim naj bi razvili evropski sistem zgodnjega opozarjanja na balistične, hipersonične in druge raketne grožnje.
