Kot eno od težav, s katerimi se je soočila, je Lizzy izpostavila rasizem. »Rasizem se morda zdi 'majhna stvar', a globoko prizadene,« je poudarila. Lizzy pravi, da je vložila veliko truda v učenje hrvaščine, a se kljub temu včasih počuti izključeno in nevidno, saj ne razume vedno vsega, kar govorijo ljudje okoli nje.
Omenila je tudi kulturne razlike, zaradi katerih je prilagajanje na novo okolje še zahtevnejše. Pojasnila je, da te življenje v tuji državi včasih prisili, da podvomiš o najbolj vsakdanjih situacijah – podobno kot otrok, ki šele odkriva svet okoli sebe.
Dodala je, da ji je sčasoma postalo težje zaupati ljudem, saj ima občutek, da nekateri tuje delavce dojemajo kot grožnjo. Poudarila je tudi težavo kajenja v zaprtih prostorih in v prisotnosti otrok. Pravi sicer, da nima nič proti kadilcem, jo pa motijo specifične situacije.
Težave na delovnem mestu
Velik del svoje objave je namenila delovnim izkušnjam; govorila je o pomanjkanju spoštovanja, izčrpanosti in situacijah, ki ji – kot pravi sama – jemljejo energijo. Hrvaška je prva tuja država, v kateri dela, in pravi, da se je soočila z nadlegovanjem na delovnem mestu.
Priznala je tudi, da je izgubila svojo nekdanjo vedrino. Opazila je, da se Filipinke pogosto trudijo ohraniti nasmeh tudi v težkih trenutkih, a jo delo, kot pravi, čustveno izčrpava do te mere, da same sebe več ne prepozna.
»Morda zato, ker nič ni več tako, kot je bilo. Ali pa zato, ker se ne počutim več varno,« je zapisala. Hkrati je jasno ločila med težavami, s katerimi se sooča v službi, in svojimi občutki do Hrvaške. »Težava ni v državi, temveč v ljudeh, s katerimi tukaj delam,« je izjavila.
V objavi ni navedla imena podjetja ali trgovine, kjer dela, zato na podlagi videoposnetka ni mogoče ugotoviti, na koga natančno se njene trditve nanašajo ali kaj se je tam pravzaprav zgodilo.
Zakaj je ostala pri istem delodajalcu?
Lizzy je pojasnila tudi, zakaj kljub vsemu opisanemu že več kot tri leta dela za istega delodajalca. »Pri istem podjetju ostajam, ker nam zagotavljajo brezplačno nastanitev in številne druge ugodnosti,« je zapisala. Vendar pa, je priznala, se v trenutni službi ne počuti več srečno.
Večkrat je poudarila, da ima rada Hrvaško, življenje, ki si ga je ustvarila, in ljudi, ki jih je spoznala. Zaveda se, da bi njena objava lahko sprožila negativne odzive – zlasti sporočila, naj zapusti državo, če jo kaj moti. »Vem, da mi bodo po objavi videoposnetka zlobneži govorili, naj zapustim Hrvaško in se vrnem tja, od koder sem prišla. A ne razumite me narobe,« je zapisala.
Dodala je, da je povsem običajno, da v vsaki državi najdemo stvari, ki so nam všeč, in tiste, ki nas motijo. Poudarja, da kritika določenih stvari ne pomeni, da ne mara države, v kateri živi.
»Življenje je prekratko«
Čeprav je hvaležna za priložnost, ki jo je našla na Hrvaškem, Lizzy priznava, da je trenutno v obdobju, ko resno preučuje svoje življenje in prihodnost.
Tistim, ki razmišljajo o delu v tujini, je svetovala, naj bodo pripravljeni na izzive, ki jih prinaša življenje daleč od doma: učenje tujega jezika in prilagajanje na drugačno kulturo. »Prvič živim v tujini, zato si vsak dan govorim, da moram biti močna. Življenje je prekratko in molim, da bom nekega dne našla kraj, kamor zares spadam,« je sklenila Lizzy.