Visokega predstavnika imenuje upravni odbor PIC, ki bedi nad uresničevanjem daytonskega sporazuma. Naslednika Schmidta bo predvidoma imenoval na dvodnevnem zasedanju, ki se začenja v sredo.
Mediji v BiH kot glavnega favorita omenjajo izkušenega italijanskega diplomata Antonia Zanardija Landija.
Nekdanji italijanski veleposlanik v Srbiji in Črni gori naj bi imel tudi podporo ZDA, o njegovi kandidaturi pa so po navedbah portala Politicki.ba, ki se sklicuje na diplomatske vire, soglasje dosegle tudi članice EU.
Kot možni kandidat se je pred tem neuradno omenjal še Američan William Ruger, ki velja za človeka iz kroga zaveznikov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odvetniški zbornici obeh entitet BiH pa sta v diplomatskem memorandumu za položaj predlagali slovenskega pravnika Romana Završka.
Kot ključne prednosti Završka sta zbornici navedli njegovo funkcijo predsednika Sveta odvetniških zbornic Evrope (CCBE), organizacije, ki združuje več kot 52 odvetniških zbornic iz 45 držav članic Sveta Evrope. Poleg tega ima Završek po njunih ocenah strokovno znanje s področja ustavnega prava in človekovih pravic ter politično neodvisnost, kar naj bi zagotavljalo nevtralno posredovanje.
Završek je za N1 minuli teden potrdil, da je pripravljen prevzeti položaj. Dejal je, da si šteje v veliko čast, da je država, v kateri se postavlja visoki predstavnik, sploh prvič izrazila svojo voljo. Do sedaj so bili namreč vsi visoki predstavniki imenovani brez posvetovanja z njo, je poudaril.
Vseh dosedanjih sedem visokih predstavnikov v BiH je prihajalo iz Evrope. Funkcijo so opravljali Šved Carl Bildt, Španec Carlos Westendorp, Britanec Paddy Ashdown, Nemec Christian Schwarz-Schilling, Slovak Miroslav Lajčak ter Avstrijca Wolfgang Petritsch in Valentin Inzko. Avstrijski diplomat iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je bil Schmidtov predhodnik.
V upravnem odboru PIC so sicer predstavniki ZDA, Evropske unije, Rusije, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Italije, Kanade, Japonske in Turčije, ki v odboru zastopa Organizacijo islamskega sodelovanja.
Rusija formalno ostaja članica upravnega odbora PIC, vendar je proces imenovanja leta 2021 bojkotirala. Moskva trdi, da Schmidtovo imenovanje ni legitimno, ker ga ni potrdil varnostni svet ZN, kar po njenem mnenju predstavlja obvezen postopek. Ker so preostale članice PIC Schmidta imenovale brez soglasja Rusije, Moskva njegove avtoritete ni priznala.
Schmidt je ob odstopu navedel osebne razloge, kasneje v medijih pa tudi vse večje pritiske in pomanjkanje podpore. Nekateri mediji so poročali, da naj bi si Washington prizadeval za njegovo zamenjavo z naslednikom, ki bi bil bolj usklajen z ameriško politiko.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH je zadolžen za nadzor izvajanja civilnih vidikov daytonskega sporazuma. Lahko tudi spreminja zakone ter odstavlja ali imenuje funkcionarje.
Nemški diplomat, ki je funkcijo opravljal od avgusta 2021, je večkrat uporabil ta pooblastila, najpogosteje za posege v volilno zakonodajo BiH in odločitve oblasti v Republiki Srbski.
Med njegovimi najodmevnejšimi ukrepi so bili sprememba volilnega zakona BiH tik po zaprtju volišč na dan splošnih volitev 2. oktobra 2022, razveljavitev zakonov Republike Srbske, ki so zavračali izvajanje odločitev ustavnega sodišča BiH in visokega predstavnika, ter sprememba kazenskega zakonika BiH, po kateri je neupoštevanje teh odločitev postalo kaznivo dejanje.
Na podlagi teh ukrepov je sodišče BiH tedanjega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika, volilna komisija pa mu je odvzela predsedniški mandat.
OHR je po prepričanju Schmidta in oblasti v Federaciji BiH še vedno ključen za stabilnost države, zato se zavzemajo za njegovo ohranitev.
Politiki iz Republike Srbske, del mednarodne skupnosti z Rusijo na čelu ter nekdanja visoka predstavnika Carl Bildt in Wolfgang Petritsch medtem menijo, da BiH ne potrebuje več mednarodnega upravljanja, in se zavzemajo za zaprtje OHR.