Predčasen odhod Christiana Schmidta s položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini (BiH) je izjemno pomemben dogodek v naši soseščini. Najprej zato, ker ima visoki predstavnik velika pooblastila, Schmidt pa jih je v teh petih letih povsem drugače kot njegov predhodnik Valentin Inzko, ki je naše gore list z druge strani Karavank, pogosto uporabljal. Bavarski konservativni politik je tako dejansko vladal v BiH in pri vseh pomembnih odločitvah imel zadnjo besedo.

Schmidt moti Trumpove načrte

Gre za pomemben dogodek tudi zato, ker njegov umik kaže, da so se spremenili odnosi tujih sil, ki upravljajo BiH. Da je šlo v bistvu za odstavitev in ne za Schmidtov odstop, je za Dnevnik dala vedeti analitičarka Tanja Topić, ko je dejala: »Sam Milorad Dodik je izjavil, da Schmidt odhaja, ker je to del dogovora z ameriško administracijo. Prav on je v Beli hiši zelo dolgo lobiral za Schmidtovo odstavitev. Vsekakor Nemec tega ni storil prostovoljno, ampak so ga k temu prisilili. ZDA se zdaj osredotočajo na ekonomske, zlasti energetske projekte in ne zanima jih nič drugega. Vsekakor si v BiH prizadevajo, da bi vse podredili povezavi z južnim plinovodom.« Aprila je BiH z ZDA podpisala sporazum o gradnji plinovoda, ki bi BiH povezal z otokom Krkom, tako da bi ji na tak način ZDA dobavljale utekočinjeni plin. Pri tem projektu, v katerem imajo ključno vlogo Trumpovi prijatelji, pa Bela hiša ne upošteva visokega predstavnika, tako da državno premoženje v nasprotju z njegovimi odločitvami obravnava kot v pristojnosti ene od obeh entitet, federacije BiH ali Republike Srbske. Schmidt je zdaj zapisal: »Nedopustno je, da investicijski projekti, povezani z državnim premoženjem, (…) ne upoštevajo zakonov.« Gre za stavek iz poročila, ki naj bi bilo v torek prebrano v varnostnem svetu ZN.

Ameriška politika do BiH se je torej povsem spremenila. Če je bil visoki predstavnik zelo dolgo na udaru samo Rusije, je zdaj moral odstopiti na pritisk ZDA. EU je očitno prešibka, da bi ga ubranila. Novi odnos Trumpove administracije do BiH se je pokazal že v odpravi sankcij proti vodstvu Republike Srbske (RS) in zatem z omenjenim načinom ameriškega vključevanja v plinsko infrastrukturo BiH.

Schmidt pa je poskušal pomagati pri ustvarjanju države iz daytonske BiH, ki je nastala jeseni 1995 kot začasni zasilni izhod iz vojne. Njegova samovoljna odstavitev pomeni, da mednarodni sistem z visokim predstavnikom močno šepa. Nekateri menijo, da se s tem ne končuje le mandat še enega od visokih predstavnikov, ampak da je s tem tudi konec enega od obdobij tujega upravljanja BiH.

Boj Schmidta z Republiko Srbsko

V zgodovini bo ostal Schmidt zapisan po konfliktu z Republiko Srbsko, kjer njegove legitimnosti nikoli niso priznali, ker ga ni potrdil varnostni svet ZN. V Banjaluki so ga tudi obtoževali, da vlada z dekreti proti volji tistih, v imenu katerih sprejema odločitve. Dejansko je šlo med njim in institucijami RS za boj glede vprašanja, kdo ima pravico upravljati BiH. Tako v Banjaluki njegov odhod slavijo kot veliko zmago. Dodik, ki smo ga v soboto videli na paradi v Moskvi, je sporočil: »Odhaja tako, kot je prišel, brez legitimnosti, brez odločitve varnostnega sveta ZN in brez mednarodnega prava na svoji strani.« Kot pravi Topićeva, Dodik še vedno iz ozadja vodi RS.

»Poskušal je narediti veliko slabega, a na koncu je s svojim delovanjem samo potrdil dejstvo: Republika Srbska je neuničljiva,« je še dejal voditelj neodvisnih socialdemokratov, ki je bil lani zaradi upiranja volji visokega predstavnika obsojen, zatem pa še odstavljen s položaja predsednika RS. Vse to se je lahko zgodilo zato, ker je Schmidt zaostril zakone v BiH.

Tanja Topić za Dnevnik: BiH nazaduje

Analitičarka Tanja Topić je za Dnevnik še dejala: “S takšnimi političnimi elitami, kakršne imamo v BiH, je bil visoki predstavnik porok in upanje državljanov, da ne bo spet prišlo do klanja. Vsekakor je velika utvara, če pričakujemo od domačih odločevalcev pametno politiko. BiH nazaduje, danes je osiromašena, skorumpirana, demografsko opustošena. Vladavina prava ni zaživela. Vse manj je prostora za demokratične sile, mi pa smo ujeti v nekem prostoru, v katerem vsak sili na svojo stran.”

Priporočamo