Predsedniki dvanajstih držav članic Evropske unije, ki sodelujejo v neformalni skupini Arraiolos, so danes končali dvodnevno srečanje v Sloveniji s sklepno mislijo, ki jo je po zaključku dogajanja v Ljubljani in na Brdu pri Kranju predstavila gostiteljica, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. »Če bi morala naše srečanje povzeti z eno mislijo, bi rekla: Evropa si ne more privoščiti, da bi postala talka lastnih razhajanj,« je dejala in dodala, da so različni pogledi med državami članicami Evropske unije logični in tudi niso ovira pri sodelovanju, povezovati pa jih morajo vrednote. »Prihodnost Evrope bo odvisna od njene sposobnosti, da svojo raznolikost pretvori v moč, vrednote v konkretno delovanje ter odpornost v sposobnost oblikovanja prihodnosti,« so sklenili predsedniki.
Mladi kot konkurenčna prednost Evrope
V ospredju razprav predsednikov je bila Evropa oziroma Evropska unija. Pred začetkom neformalnih pogovorov je Pirc-Musarjeva dejala, da se bodo vprašali: Evropa, kje si in kam greš? Pa tudi, zakaj se gospodarska moč Evrope kot tretje največje sile na svetu ne odraža v ustrezni veliki politični moči. Po koncu srečanja so povzeli, da je evropska moč tesno povezana z notranjo povezanostjo evropskih družb in učinkovitostjo evropskih institucij. »Reforme so nujne, vendar jih je treba izvesti ob aktivnem sodelovanju javnosti. Krepitev konkurenčnosti, gospodarske odpornosti, socialne varnosti in strateške sposobnosti ukrepanja so medsebojno povezani cilji. Pomembno vlogo pri oblikovanju evropske prihodnosti pa imajo tudi mladi, njihovo znanje in ustvarjalnost ter njihovo vključevanje v družbo, zato jim je treba zagotoviti enake možnosti za razvoj njihovih potencialov in uresničevanje poklicnih ambicij,« menijo predsedniki.
Pirc-Musarjeva je ob tem dodala, da so mladi konkurenčna prednost Evrope, pri čemer pa jih je v EU več kot sedemnajst milijonov podvrženo revščini ali socialni izključenosti. Dejala je, da je vlaganje vanje ključnega pomena in da je brez tega ogrožena evropska prihodnost.
Varnost ni le vojaško vprašanje
Posebej so poudarili tudi pomen mednarodnega sodelovanja, spoštovanja mednarodnega prava in učinkovitega multilateralnega sistema kot temeljev za mir, varnost in stabilnost, zlasti v času vse večjih pritiskov na mednarodne institucije. Pirc-Musarjeva pravi, da »nočem živeti v svetu, kjer odločajo le najmočnejši«, in v tem duhu dodaja, da je potrebna tudi reforma varnostnega sveta OZN.
Dotaknili so se tudi varnosti, ki pa ni zgolj vojaško in obrambno vprašanje, ampak vključuje tudi občutek dostojanstva, pripadnosti, zaupanja in možnosti za dostojno življenje, so sklenili predsedniki.
Enaindvajsetič in prvič v Sloveniji
Skupina Arraiolos povezuje predsednike šestnajstih evropskih držav, ki nimajo izvršnih pooblastil, prav to pa jim še bolj omogoča odprt dialog, je dejala slovenska predsednica. Tradicijo te skupine je leta 2003 začel takratni portugalski predsednik Jorge Sampaio, ko je v kraj Arraiolos povabil nekaj predsednikov s stare celine na pogovor o evropski prihodnosti. Zdaj je Slovenija gostila 21. srečanje skupine, ki je s tem prvič potekalo na njenih tleh.
V Ljubljano in na Brdo pri Kranju je prišlo enajst od skupno šestnajstih predsednikov: Avstrije (Alexander Van der Bellen), Estonije (Ülle Madise), Grčije (Konstantinos Tasulas), Irske (Catherine Connolly), Italije (Sergio Mattarella), Latvije (Edgars Rinkēvičs), Madžarske (András Baka), Malte (Myriam Spiteri Debono), Nemčije (Frank-Walter Steinmeier), Portugalske (Antonio Martins Seguro) ter Slovaške (Peter Pellegrini). V skupini so še predsedniki Hrvaške, Bolgarije, Finske in Poljske, ki so se opravičili za odsotnost na tokratnem srečanju, poljski predsednik Karol Nawrocki sicer tik pred zdajci zaradi stopnjevanja domačega spora z ustavnimi sodniki.