Arraiolos je kraj v osrednji Portugalski s 3000 prebivalci, še najbolj znan po gradu z nenavadnim ovalnim zidovjem in ročno izdelanih preprogah. Leta 2003 je takratni portugalski predsednik Jorge Sampaio v Arraiolos povabil nekaj predsednikov s stare celine, da bi se pogovorili o evropski prihodnosti, zlasti v luči velike širitve Evropske unije z desetimi članicami, ki je sledila leto kasneje. Format je bil neformalen, saj niso sprejeli nobenega dokumenta ali izjave. Se je pa obdržal. Izkazalo se je, da je Sampaio začel tradicijo vsakoletnih srečanj predsednikov evropskih držav z neizvršnimi pooblastili, ki se jih je po prvotnem kraju prijelo ime skupina Arraiolos. 23 let kasneje bo srečanje skupine prvič gostila Slovenija oziroma predsednica Nataša Pirc Musar.

Milanovića ne bo, bodo pa Mattarella, Van der Bellen in Baka

V Ljubljano in na Brdo pri Kranju prihaja dvanajst od skupno šestnajstih predsednikov držav v skupini Arraiolos, in sicer Avstrije (Alexander Van der Bellen), Estonije (Ülle Madise), Grčije (Konstantinos Tasulas), Irske (Catherine Connolly), Italije (Sergio Mattarella), Latvije (Edgars Rinkēvičs), Madžarske (András Baka), Malte (Myriam Spiteri Debono), Nemčije (Frank-Walter Steinmeier), Poljske (Karol Nawrocki), Portugalske (Antonio Martins Seguro) ter Slovaške (Peter Pellegrini).

Opravičili so se hrvaški predsednik Zoran Milanović, finski predsednik Alexander Stubb in bolgarska predsednica Iliana Lotova.

Opravičil se je hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je navedel notranjepolitične razloge in bo edini manjkajoči iz sosednjih držav, se bo pa kmalu spet dvostransko srečal s slovensko predsednico. Opravičila sta se tudi finski predsednik Alexander Stubb, ki je bil v zadnjem času globalno precej izpostavljen zaradi dobrih odnosov z ameriškim predsednikom Trumpom, in bolgarska predsednica Iliana Lotova, ker jo prihodnji teden čakajo volitve.

O vlogi EU v svetu

Osrednja tema srečanja se glasi Evropska unija v času številnih kriz: med umikom in vztrajnostjo. Stara celina je v mnogih pogledih v precepu, predsedniki pa bodo tehtali, kako se EU lahko prilagodi novim razmeram v svetu, ne da bi izgubila svoje temeljne vrednote in načela. Posebej bodo izpostavili vprašanje prihodnosti evropskega povezovanja.

Ločeno se bo predsednica Pirc Musar v četrtek v Ljubljani srečala z nemškim predsednikom Steinmeierjem, v petek pa na Brdu pri Kranju prvič tudi z irsko kolegico Catherine Connolly, ki je položaj zasedla novembra lani.

Govorili bodo tudi o usodi mednarodnih institucij in ohranjanju mednarodnega sistema, ki je pod vse večjim pritiskom. S posebnega zornega kota pa se bodo lotili še vprašanja človekove varnosti. Govorili bodo namreč o tesnobi, negotovosti in travmah, ki jih povzročajo sodobne grožnje, oziroma o stvareh, ki Evropejce posebej skrbijo, denimo za prihodnost, o čemer pa se manj govori.

Kot so zapisali v uradu predsednice, je srečanje »priložnost za razmislek o tem, kakšno vlogo naj igra Evropa v svetu, ki se hitro spreminja, kakšno Evropo želimo pustiti prihodnjim generacijam ter kaj smo pri tej skrbi za prihodnost Evrope morda spregledali, pa ne bi smeli«.

Dvostranski srečanji s predsednikoma Nemčije in Irske

Ločeno se bo predsednica Pirc Musar v četrtek v Ljubljani srečala z nemškim predsednikom Steinmeierjem. Šlo bo za poslovilni politični pogovor, saj se mu bo prihodnjo pomlad iztekel drugi petletni mandat. V petek pa se bo Pirc-Musarjeva na Brdu pri Kranju prvič srečala z irsko kolegico Catherine Connolly, ki je položaj zasedla novembra lani.

16 da, 11 ne

V skupini Arraiolis je šestnajst držav članic EU, katerih predsedniki imajo neizvršilna pooblastila. Med preostalimi enajstimi članicami Evropske unije jih šest nima predsednika, ker so ustavne monarhije, v petih pa ima predsednik širša pooblastila.

Priporočamo