Vodja češke varnostne službe BIS Michal Koudelka je v pogovoru za Guardian dejal, da bi lahko ruski načrti vključevali omejen vdor na ozemlje članice Nata, provokacije pod lažno zastavo ali obsežno kampanjo vplivanja. Tak scenarij bi se po njegovi oceni lahko zgodil v mesecih, ne letih, pri čemer je poudaril, da si številni prizadevajo preprečiti takšen razvoj dogodkov.
Bolj previden je bil direktor latvijske državne varnostne službe VDD Normunds Mežviets, ki je dejal, da ne zaznavajo znamenj neposrednega napada. Po njegovih besedah obstajajo znamenja ruskih priprav na odločnejše ukrepanje v Evropi, vendar ni jasno, ali gre za konkretne načrte ali širšo strategijo destabilizacije in širjenja strahu. Tudi estonski državni sekretar na zunanjem ministrstvu Jonatan Vseviov je v zadnjih dneh opozoril pred paniko na družbenih omrežjih.
Razprava o morebitnem ruskem napadu se je okrepila po opozorilih poljskega premierja Donalda Tuska, da bi Rusija lahko v prihodnjih mesecih z droni ali raketami napadla ozemlje Nata in želela dokazati, da je peti člen severnoatlantske pogodbe bolj teoretičen kot praktičen. Francoski predsednik Emmanuel Macron je njegove navedbe označil za utemeljene in sklical voditelje strank ter predsedniške kandidate na krizni sestanek.
Sabotaže kot orodje pritiska
Obveščevalci so si bolj enotni glede pričakovanja, da se bo ruska sabotažna kampanja v Evropi v prihodnjih mesecih okrepila. Vodja švedske vojaške obveščevalne in varnostne službe Thomas Nilsson je kot pomemben preobrat označil nedavni incident z oboroženim dronom na letališču v Leipzigu, za katerega so nemške oblasti odgovornost pripisale ruskim obveščevalcem. Po njegovih besedah bi napadi, ki bi lahko povzročili žrtve ali prizadeli ključno infrastrukturo, pomenili pomembno spremembo.
Mežviets je dejal, da se rusko delovanje premika od naključnega izbiranja tarč pri sabotažah in požigih k bolj določenim ciljem, povezanim z evropsko podporo Ukrajini. Med njimi je navedel železniško infrastrukturo, infrastrukturo za podporo Ukrajini in obrambno industrijo. Po njegovi oceni imajo takšne akcije hkrati fizični učinek in psihološki namen.
Izčrpavanje zmogljivosti
Nilsson je kot cilje kampanje navedel zmanjševanje evropske podpore Ukrajini, povzročanje razkolov znotraj Nata in vnašanje strahu med prebivalstvo. Koudelka pa je opozoril še na učinek, ki ga ima množica nepojasnjenih incidentov na evropske varnostne službe: vsako požarno ali tehnično okvaro je treba obravnavati tudi kot morebiten teroristični napad, kar dodatno obremenjuje njihove zmogljivosti.
Opozorila prihajajo v času, ko se vojna v Ukrajini približuje peti zimi, mirovna prizadevanja ZDA pa za zdaj niso prinesla preboja. Rusija in Ukrajina stopnjujeta napade z droni in raketami, medtem ko evropski obveščevalci dvomijo, da si Moskva zares prizadeva za pogajanja. Nilsson je dejal, da ni opazil znamenj, da bi Rusija resno razmišljala o pogajanjih, temveč po njegovem mnenju še vedno verjame, da lahko doseže svoje strateške cilje.