Evropska unija se še vedno sooča z nestanovitnostjo plinskih trgov zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu in občasnega zapiranja ključne Hormuške ožine. Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) v svojem poletnem pregledu oskrbe tako opozarja, da so bila evropska plinska skladišča ob začetku sezone polnjenja 1. aprila napolnjena le 28-odstotno, kar je najnižja raven v zadnjih štirih letih, poroča Euronews.
To je sprožilo pomisleke, da bo EU težko dosegla cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč do 1. novembra, kar predstavlja zakonsko določen minimum, uveden po ruski invaziji na Ukrajino. Evropska komisija je sicer spomladi državam članicam priporočila, naj ohranijo najmanj 80-odstotno napolnjenost skladišč »v primeru zahtevnih razmer«, pri tem pa dopustila določeno prožnost, da bi preprečila panične nakupe. Nekaterim državam bo tako dovoljeno skladišča napolniti le do 70 odstotkov.
Po ocenah Acerja bo za dosego 90-odstotnega cilja potrebno približno 13 odstotkov več uvoza LNG kot leta 2025. Če bi EU ohranila lansko raven uvoza, bi lahko dosegla približno 80-odstotno napolnjenost, za 90 odstotkov pa bo potrebovala bistveno več dobav.
Višje cene plina, manj skladiščenja
Nalogo dodatno otežujejo tržne razmere, saj rast cen plina, ki jo je deloma povzročila vojna z Iranom, zmanjšuje finančne spodbude za trgovce, da bi plin skladiščili.
Po navedbah agencije Acer je neposreden vpliv na oskrbo EU sicer razmeroma omejen, saj je denimo katarski plin leta 2025 predstavljal le okoli osem odstotkov evropskega uvoza. Kljub temu ostaja evropski trg močno izpostavljen svetovnim cenovnim gibanjem in konkurenci za pošiljke LNG, predvsem z azijskimi kupci.
Energetski analitik Ronald Pinto je za Euronews povedal, da so zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu azijski kupci maja in junija uvozili rekordne količine plina iz atlantskega bazena, da bi nadomestili del izpada dobav skozi Hormuško ožino.
Po njegovih besedah je povečano povpraševanje posledica večjih potreb po obnavljanju zalog na Kitajskem in vztrajno visokega povpraševanja v Južni Aziji, zlasti v Indiji.
»Močnejše povpraševanje po LNG v Aziji je povzročilo manjši uvoz LNG v državah EU-27,« je dejal Pinto. »Čeprav so evropska podzemna skladišča plina približno 10 odstotnih točk manj napolnjena kot lani, evropski kupci niso agresivno tekmovali za dodatne pošiljke LNG.«
Pinto ocenjuje, da udeleženci na trgu pričakujejo postopno obnovitev izvoza LNG z Bližnjega vzhoda v poletnih mesecih, kar bi znižalo cene in povečalo razpoložljive svetovne količine. To bi Evropi omogočilo ugodnejše nakupe septembra in oktobra ter morda tudi pozimi.
Opuščanje ruskega plina
Na ponudbo bo vplivalo tudi postopno odpravljanje kratkoročnih pogodb za ruski LNG in plinovodni plin v skladu z zakonodajo EU.
Od junija so v EU prepovedani uvozi ruskega plinovodnega plina na podlagi obstoječih kratkoročnih pogodb, potem ko so bili že prej prepovedani novi plinski posli in kratkoročne pogodbe za ruski LNG. Kljub temu se je uvoz ruskega LNG v EU letos v primerjavi z lanskim letom povečal.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je pred nekaj tedni dejal: »Korak za korakom odpravljamo ves preostali uvoz ruskega plina iz našega energetskega sistema. Naš cilj je jasen – popolna odprava. To je ključno za našo energetsko varnost in neodvisnost, odpornost naših trgov ter nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju za svobodo.
Evropski plinski sistem ostaja odporen
Kljub izzivom Acer ocenjuje, da evropski plinski sistem ostaja odporen. K temu prispevajo povečane zmogljivosti terminalov za uplinjanje LNG, ki naj bi EU omogočile nadomestiti nižje zaloge v skladiščih in zadovoljiti zimsko povpraševanje, če bo na svetovnih trgih na voljo dovolj LNG.
Po navedbah regulatorja nova evropska plinska infrastruktura, vključno z nedavno odprtimi LNG-terminali, povečuje uvozne zmogljivosti in prilagodljivost sistema ter izboljšuje sodelovanje med državami članicami.
Kljub temu Acer opozarja, da je trenutno polnjenje skladišč še vedno počasnejše od desetletnega sezonskega povprečja in tudi počasnejše kot lani. Trenutna napolnjenost znaša približno 49 odstotkov, kar je primerljivo z ravnmi iz leta 2021.
Regulatorji zato države članice pozivajo, naj natančno spremljajo napredek pri polnjenju skladišč in po potrebi sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev energetske varnosti pred prihajajočo zimo.