Evropska skupnost je bistveno zgrešila vmesni cilj, ki ga je po ruski invaziji na Ukrajino uzakonil Bruselj. Hranilniki zemeljskega plina bi morali biti 1. julija vsaj 70-odstotno polni. Včerajšnje povprečje EU je znašalo komaj 50,88 odstotka, je razvidno iz podatkov portala AGSI, ki ga upravlja mednarodno združenje Gas Infrastructure Europe (GIE). Slovenija nima lastnih skladiščnih zmogljivosti, Geoplin jih najema v sosednjih državah, največ v Avstriji.
Evropa bo zato v ogrevalno sezono vstopila z najnižjimi zalogami plina v vsaj 15 letih, je napovedal Financial Times. Svetovalno podjetje Wood Mackenzie ocenjuje, da bodo skladišča v EU do začetka novembra dosegla le 76-odstotno zapolnjenost, s čimer bi zakonsko določeno vrednost zgrešila za 14 odstotnih točk. Tako nizek delež zapolnjenosti so skladišča nazadnje dosegla leta 2011, je mogoče razbrati iz podatkov GIE.
Acer: Pospešiti moramo uvoz utekočinjenega plina
Evropska unija bo morala bistveno povečati uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), če želi zapolniti izčrpane zaloge plina, je v torek opozorila Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani. Iz najnovejše analize Acerja izhaja, da bi se moral uvoz LNG povečati za približno 13 odstotkov v primerjavi z letom 2025, če bi želeli zadostiti poletnemu povpraševanju in doseči cilj 90-odstotne zapolnjenosti pred zimo.
Evropa je morala v preteklih mesecih tekmovati še z Azijo za omejene razpoložljive količine, ki so se preprodajale po bistveno višjih cenah kot pred napadom ZDA in Izraela na Iran in Libanon. V minulih tednih so se cene zemeljskega plina sicer stabilizirale, nadaljnjo sprostitev razmer je obenem nakazala sklenitev mirovnega sporazuma. Vodstvo Katarja je potem napovedalo, da se bo proizvodnja zemeljskega plina kmalu vrnila na ravni pred krizo, odklopljeni bosta le dve enoti največjega svetovnega vozlišča za utekočinjeni zemeljski plin Ras Laffan, ki ju je Iran poškodoval med konfliktom.
Ti spodbudni signali so imeli za Evropo negativen učinek. Cena na evropskih plinskih vozliščih je padla tako nizko, da se ni splačalo naročiti utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA. Večina je čakala na postopno normaliziranje dobav z Bližnjega vzhoda in iz Perzijskega zaliva. Načrt se je izkazal kot zelo tvegan. Iran je ta teden najprej obstreljeval katarski tanker za LNG v bližini Hormuške ožine, ZDA so zatem napadle na desetine tarč v Iranu, ta je nato obstreljeval zalivske zaveznice ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je že razglasil konec premirja.
Evropski načrti v kritični fazi
»Evropski načrti polnjenja zalog plina so v kritični fazi,« je za Financial Times dejala Natasha Fielding, analitičarka pri Argus Media. Nižje ko bodo evropske zaloge pred začetkom zime, večja bo verjetnost zimskih cenovnih skokov. Počasnejše zapolnjevanje zmogljivosti je tudi posledica odklopa EU od dobav ruskega zemeljskega plina. Že januarja lani je prenehal teči plin po plinovodnem omrežju čez Ukrajino, januarja prihodnje leto sledi uveljavitev popolne prepovedi uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
Tudi Acer v aktualnem poročilu opozarja na okoliščino, da tržne razmere slabijo spodbude za polnjenje skladišč. »Polnjenje skladišč bi lahko v prihodnjih mesecih postalo še bolj zahtevno,« je agencija sporočila v torek. Neugodne zimsko-poletne cenovne razlike, postopno opuščanje kratkoročnih pogodb za ruski utekočinjeni zemeljski plin in nadaljnja nestanovitnost konflikta na Bližnjem vzhodu omejujejo ponudbo, kar povečuje pritisk za pospešitev dobav pred novembrom.
Kljub tem izzivom Acer ugotavlja, da je evropski plinski sistem odporen, predvsem zaradi povečanih zmogljivosti za ponovno uplinjanje LNG. Države članice so skratka zmožne nadoknaditi zamudo, seveda pod pogojem, da bodo na svetovnih trgih na voljo zadostne zaloge plina.
Zvonimir Šibalić, član uprave hrvaške energetske družbe PPD, obenem zaznava, da so tržni udeleženci postali vse manj občutljivi za geopolitične napetosti in negotovosti. »Odzivi trga niso več enaki kot prej,« pravi. »Tako zdaj negativne novice izzovejo precej blažje cenovne odzive kot v prejšnjih letih.«
Hrvaški strokovnjak izpostavi še en razlog, da so zaloge v skladiščih zemeljskega plina zdaj bistveno manjše kot v enakem obdobju lani. »V preteklosti je bila razlika med zimskimi in poletnimi cenami ključna tržna spodbuda za komercialno polnjenje skladišč. Ta odnos je danes obrnjen. Plin za dobavo to poletje je na primer dražji kot plin za dobavo naslednjo zimo.«
Po njegovi oceni je še pomembno poudariti, da nižja zapolnjenost skladišč ne napoveduje napete zime. »Evropski plinski sistem deluje bistveno drugače kot pred krizo, ki jo je povzročil začetek vojne v Ukrajini. Namesto zanašanja na enega prevladujočega dobavitelja zanesljivost oskrbe celine trenutno temelji na kombinaciji LNG, norveškega in alžirskega plina, domače proizvodnje ter čezmejnih povezav. V takšnem sistemu imajo skladišča še naprej izjemno pomembno vlogo, vendar niso več edini ali ključni element zanesljive oskrbe.«
Tudi Evropska komisija je (pred ponovno zaostritvijo iranske krize) oddajala pomirjujoče signale. Koordinacijska skupina EU za plin je 30. junija ocenila, da je doseganje 80-odstotne ravni skladiščenja plina zadostno za zagotovitev oskrbe s plinom za naslednjo zimo. »Slišali smo oceno, da se količine utekočinjenega plina, ki bodo na voljo na globalnem trgu tudi ob daljšem zaprtju Hormuške ožine, ne bodo toliko znižale, da bi ogrozile zanesljivost oskrbe v EU,« pravi Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo.
Plin za polovico dražji kot pred krizo
Referenčne evropske cene plina se trenutno gibljejo pri približno 48 evrih na megavatno uro (MWh), kar je približno deset odstotkov dražje kot pred tednom dni in dobrih 56 odstotkov nad ceno pred začetkom vojne med ZDA in Iranom 28. februarja.
