Le nekaj dni pred tem, ko v nevtralni Švici na Svetovnem gospodarskem forumu pričakujejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa z največjo ameriško delegacijo doslej, je Washington v Evropsko unijo in druge države vrgel še eno bombico – bombico izsiljevanja.
Za osem evropskih držav, ki so v zadnjih dneh kot del predhodnice večje mednarodne danske vaje na Grenlandijo napotile svoje majhne, simbolične vojaške kontingente podpore ozemeljski suverenosti tega arktičnega danskega samoupravnega ozemlja, je namreč napovedal uvedbo carin. Gre za jasen pritisk, da bi se evropske države odpovedale zaščiti Grenlandije in jo predale Ameriki.
Večinski odziv je bil, da se EU ne bo pustila izsiljevati. Evropska unija namerava odgovoriti na desetodstotno uvozno dajatev za Dansko, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Veliko Britanijo in Norveško (do junija jo Trump namerava povečati na 25 odstotkov). Med ocarinjenimi državami sicer ni Slovenije, ki je šele v soboto sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov Slovenske vojske za načrtovanje in izvedbo mednarodne vojaške vaje Arktična vzdržljivost.
V nedeljo so zasedali veleposlaniki članic Unije in si prizadevali za primeren ter odločen odgovor. Francija je napovedala, da bo predlagala uporabo instrumenta, ki je bil sprva zasnovan za zoperstavljanje kitajskim grožnjam, hkrati pa so iz Evrope še naprej prihajali spravljivi toni, da trgovinska vojna ne bi koristila nikomur. Osem ocarinjenih držav je v skupni izjavi znova obsodilo napoved carin; poudarjajo svojo enotnost in opozorilo, da lahko grožnje s carinami ogrozijo transatlantske odnose in povzročijo nevarno spiralo dogodkov. V izjavi so se prav tako jasno zavzele proti eskalaciji razmer, rekoč da carinske vojne ne bi koristile nikomur. Hkrati so poudarile, da so odločene ohraniti svojo suverenost in da so zavezane čezatlantski varnosti.
Uradni Pariz je s predsednikom Emmanuelom Macronom na čelu zagovornik uvedbe instrumenta proti gospodarskim prisilnim ukrepom. Njegova aktivacija bi omogočila uvedbo povračilnih carin, prav tako bi ameriškim podjetjem omejili prihodke na evropskih tleh z njihovo izključitvijo iz javnih naročil, uvedli pa bi lahko tudi omejitve uvoza in izvoza za določene izdelke in storitve.
Dolg postopek do sprožitve »trgovinske bazuke«
Ali bo ta ukrep dejansko sprejet, ni jasno. Tudi če bi državam uspelo zbrati kvalificirano večino za njegovo aktivacijo (15 od 27 držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU), ta protiukrep ne bi mogel začeti veljati takoj. Sam postopek instrumenta namreč zahteva, da komisija najprej ugotovi, ali je prišlo do izsiljevanja. Nato bi pred morebitnimi povračilnimi ukrepi morala slediti še pogajanja z državo, ki izsiljuje. Če ne bi prinesla rezultatov, bi šele nato sledila aktivacija protiukrepov.
Bolj verjetno ta čas je, da ta teden v evropskem parlamentu ne bo potrjen poleti sklenjen trgovinski sporazum z ZDA, s katerim je EU pristala na manjše povečanje carin od tistih, s katerimi je EU prvotno grozil Trump. Na večino evropskega izvoza v ZDA bo po tem dogovoru veljala 15-odstotna ameriška carinska stopnja, medtem ko bodo carine na ameriške industrijske izdelke v celoti odpravljene. Sodeč po napovedih največjih političnih skupin v evropskem parlamentu zdaj za potrditev tega dogovora ni več interesa.
Želijo umiriti žogico
Pred trgovinsko vojno z ZDA svari norveški premier Jonas Gahr Stoere. Tudi irski premier Micheal Martin opozarja, da je prehitro govoriti o uporabi mehanizma proti prisili in da je potreben dialog. Vendarle tudi on napoveduje evropski odziv, če bodo uvedene carine 1. februarja. »Carine bi škodile tako Evropi kot ZDA. Nikomur ne koristijo. Tesno sodelujemo z našimi evropskimi partnerji in zavezniki,« je poskušal žogico umiriti tudi finski premier Petri Orpo. Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je s Trumpom že govorila po telefonu, se je zavzela za več dialoga. Kot je poudarila, je željo evropskih držav za pošiljanje vojakov na Grenlandijo treba razumeti kot željo po zagotavljanju večje varnosti pred tretjim akterjem, ne kot pobudo, usmerjeno proti ZDA.