Finski predsednik je v govoru pred študenti na College of Europe v belgijskem mestu Brugge poudaril, da se je obdobje po koncu hladne vojne nepreklicno končalo. Današnji svet je po njegovih besedah na zgodovinski prelomnici, ki jo je mogoče primerjati s koncem druge svetovne vojne leta 1945 ali padcem komunizma leta 1989. Dodal je, da poteka po svetu trenutno okoli 65 oboroženih spopadov, kar je največ po koncu druge svetovne vojne.
Potreba po novi varnostni arhitekturi
Kot poroča ukrajinski portal UNN, evropski voditelji pospešeno iščejo strategije za spopadanje z rusko agresijo. Stubb je poudaril, da bo globalna varnost v prihodnje močno odvisna od potez dveh največjih velesil, ZDA in Kitajske. »Ključno vprašanje za vse nas je, kako zgraditi evropsko varnostno strukturo, ki bo zagotovila, da Rusija nikoli več ne napade svojih sosedov,« je opozoril finski predsednik. Čeprav zveza Nato po njegovem mnenju ostaja ključni obrambni temelj, mora Evropa razvijati tudi nove mehanizme za gradnjo zaupanja.
Kljub resnim opozorilom finski voditelj ocenjuje, da Rusija trenutno nima zmogljivosti za neposredno vojaško eskalacijo proti članicam zveze Nato in da je njen primarni cilj predvsem ustrahovanje ter destabilizacija Evrope. Zato poziva k mirnemu in premišljenemu odzivu na ruske hibridne napade.
Širitev Unije kot razlog za optimizem
Na meji z Rusijo, kjer se Finska kot nova članica zavezništva sooča z novimi varnostnimi izzivi, ni iluzij. Izkušnje iz vojne v Ukrajini namreč kažejo, da okoli 40 kilometrov širok pas od prve bojne črte danes predstavlja smrtonosno območje, v veliki meri zaradi obsežne uporabe brezpilotnih letalnikov.
Kljub pesimistični sliki trenutnega stanja je Stubb pozval diplomate in politike h gradnji nove dobe svetlobe. Napovedal je, da bi se Evropska unija v prihodnjih treh desetletjih lahko močno povečala in s sedanjih 27 na 40 držav članic. Pri tem finski predsednik pričakuje vrnitev Velike Britanije v evropski blok, priključitev Norveške ter polnopravni vstop Moldavije in Ukrajine.
