Organizacije za človekove pravice opozarjajo na porast takšnih primerov, medtem ko ruske oblasti navedbe o prisilni mobilizaciji zavračajo. »Posadili so ga v avtomobil in ga prisilili v podpis pogodbe,« je za CNN povedala sorodnica enega od domnevno prisilno vpoklicanih moških. »Zdaj ga vodijo kot pogrešanega. Še vedno se nisem povsem sprijaznila z možnostjo, da je verjetno že mrtev,« je povedala druga sogovornica.
Njuni pričevanji sta del širše slike sprememb v ruskem sistemu novačenja, ki jih je CNN dokumentiral s pomočjo pogovorov s svojci, organizacij za človekove pravice in pričevanj na družbenih omrežjih. Identitete sogovornikov zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi niso razkrili.
Po množični mobilizaciji leta 2022, ki je sprožila tudi množičen beg Rusov v tujino, se je Moskva pri pridobivanju novih vojakov večinoma zanašala na visoke denarne nagrade. Zdaj pa naj bi finančne spodbude vse pogosteje spremljali prisila, grožnje in prevare. Rusija je sicer večkrat zanikala ukrajinske trditve, da pripravlja nov val množične mobilizacije.
Med tarčami bolni moški, alkoholiki in ljudje v dolgovih
»Moj stric je starejši, bolan človek, ima težave z ožiljem, trpi za alkoholizmom in komaj hodi,« je za CNN povedala Rusinja iz manjšega mesta na zahodu države. Razkrila je, da je k njemu julija pred stanovanjskim blokom pristopilo več moških v civilnih oblačilih. Odpeljali so ga z avtomobilom, družina pa ni vedela, kam. Po navedbah sorodnikov so mu istega dne podtaknili dokument v podpis. Šele pozneje so ugotovili, da je podpisal pogodbo za služenje v ruski vojski.
Podobni primeri naj bi postajali vse pogostejši, opozarja ruski vojaški odvetnik Artem Klyga, ki deluje v Berlinu in ruskim državljanom svetuje glede njihovih pravic. Od začetka poletja opaža izrazit porast ljudi, ki se nanj obračajo zaradi domnevno prisilnega novačenja. »Zdaj je to vsakodnevna praksa,« je povedal za CNN. Po njegovih besedah so najpogostejše tarče ranljivi moški, predvsem tisti z zdravstvenimi težavami, odvisnostjo od alkohola ali finančnimi dolgovi. »Preprosto nimajo možnosti reči ne, poleg tega ne poznajo svojih pravic,« je opozoril.
Moškega odpeljali vinjenega, kmalu zatem je izginil na fronti
Tudi koalicija odvetnikov, ki pomaga ruskim nabornikom in rezervistom, je potrdila, da so julija in avgusta zaznali povečanje števila prijav prisilnega novačenja. Po njihovih navedbah postajajo uporabljene metode iz dneva v dan bolj grobe. Eden od Rusov je za CNN povedal, da so njegovega brata sredi julija v vinjenem stanju odpeljali neznani moški, za katere domnevajo, da so bili povezani z lokalnim uradom za novačenje.
Družina je vojaško tožilstvo zaprosila za njegovo izpustitev, vendar je prejela odgovor, da se je moški v uradu za novačenje zglasil prostovoljno in brez prisile. »Nasprotno ni bilo dokazano niti dokumentirano,« je zapisalo tožilstvo. Manj kot mesec dni pozneje je družina prejela obvestilo, da je moški pogrešan med vojaško operacijo.
V regiji Penza poročila o nasilnem odvažanju ljudi z ulic
Kot eno od žarišč domnevnega prisilnega novačenja se je junija pokazala ruska regija Penza, približno 600 kilometrov južno od Moskve. Na družbenih omrežjih so se pojavili videoposnetki in pričevanja o moških, ki naj bi jih nasilno odvažali z ulic. Rusko obrambno ministrstvo je poročila o prisilni mobilizaciji v Penzi zavrnilo kot lažna.
Kljub temu organizacije za človekove pravice opozarjajo na številne primere fizičnega nasilja in neupoštevanja zdravstvenih razlogov, zaradi katerih posamezniki ne bi smeli biti poslani v vojsko. »Pogodba je bila podpisana pod fizičnim in psihičnim pritiskom,« je zapisal sorodnik moškega, ki so ga avgusta odpeljali kljub zlomljenemu rebru.
Za vsakega novega vojaka tudi več tisoč evrov nagrade
Ruske regionalne oblasti ne skrivajo, da ponujajo finančne spodbude za pridobivanje novih pogodbenih vojakov. Guverner regije Rjazan Pavel Malkov je avgusta lani na zasedanju regionalnega parlamenta napovedal nagrajevanje posameznikov, ki pomagajo pri sklepanju vojaških pogodb. »Spodbujali bomo tiste, ki pomagajo pridobivati državljane za podpis pogodb,« je dejal. Napovedal je izplačila od 50.000 do 300.000 rubljev oziroma približno 470 do 3100 evrov po obdavčitvi za vsakega pridobljenega pogodbenega vojaka.
CNN je dokaze o podobnih uradnih izplačilih našel v več ruskih regijah, prav tako pa tudi več deset zaposlitvenih oglasov, v katerih novačevalcem ponujajo visoke nagrade za vsakega posameznika, ki podpiše pogodbo. Ustanovitelji organizacije Nova alternativna pot, ki Rusom pomaga pri odhodu iz države, opozarjajo, da takšen sistem ustvarja nevarne spodbude. »Najdejo kogar koli, v kakršnem koli stanju. Lahko je alkoholik, brezdomec ali kdor koli drug. Odpeljejo ga v urad, ga prisilijo v podpis pogodbe in dobijo denar,« so opisali domnevno prakso.
Putin trdi, da se Rusi v vojsko vključujejo prostovoljno
Ruske oblasti že več let poudarjajo razliko med svojim sistemom novačenja in ukrajinsko mobilizacijo, ki je obvezna za vojaško sposobne moške med 25. in 60. letom starosti. Tudi v Ukrajini so se pojavili posnetki prisilnega odvažanja moških v vojsko, na kar je septembra opozoril ruski predsednik Vladimir Putin.
»Vsak dan na televiziji in internetu gledamo, kako v Ukrajini lovijo ljudi kot potepuške pse in jih na silo vlečejo na fronto,« je dejal. Ob tem je zatrdil, da je v Rusiji drugače. »Pri nas ljudje prihajajo prostovoljno in podpisujejo pogodbe,« je poudaril. Toda po oceni Janisa Klugeja z nemškega Inštituta za mednarodne in varnostne zadeve ruski sistem novačenja omogoča uporabo spornih metod, ne da bi jih moral Kremelj neposredno odrediti. Novačenje namreč poteka na regionalni ravni, kjer morajo lokalne oblasti izpolnjevati določene kvote. Kluge zato ocenjuje, da je malo verjetno, da bi Kremelj neposredno ukazoval nasilne metode, vendar jih oblasti vsaj dopuščajo. »Sistem, v katerem novačevalci opravljajo umazano delo, oblasti najmanj tolerirajo,« je povedal za CNN.
Takšen pristop bi lahko Moskvi pomagal zapolnjevati vrzeli v vojaških vrstah brez politično tveganega razglasa nove množične mobilizacije. »Bal sem se, da bi nekdo podpisal pogodbo v mojem imenu« Medtem organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da zaradi strahu pred prisilnim novačenjem vse več Rusov razmišlja o odhodu iz države. Med njimi je tudi 21-letni Igor iz osrednje Rusije, čigar ime je zaradi varnosti spremenjeno.
Državo je zapustil pred tremi meseci, potem ko je več let načrtoval pobeg pred tem, kar sam opisuje kot »totalitarno norost«. V letu pred odhodom naj bi nanj dvakrat pritiskali, naj podpiše pogodbo za služenje v vojski. Prvič na fakulteti, drugič v uradu za novačenje. »Zajela me je panika. Bal sem se, da bi nekdo podpisal pogodbo v mojem imenu, jaz pa glede tega ne bi mogel storiti ničesar,« je povedal.
Ustanovitelji organizacije Nova alternativna pot sicer ne pričakujejo ponovitve množične mobilizacije iz leta 2022, ko je Rusija naenkrat vpoklicala približno 300.000 ljudi. Namesto tega predvidevajo nadaljevanje postopnega in manj opaznega novačenja, ki temelji na prisilnih ukrepih. »Pričakujemo tiho mobilizacijo, ki jo bodo poganjali prisilni ukrepi. Z drugimi besedami, dogajanje v Penzi je priprava na to,« opozarjajo.
Takšen način pridobivanja vojakov bi lahko za Kremelj pomenil vse večje politično tveganje. Ruske oblasti se namreč ob nadaljevanju vojne v Ukrajini soočajo z izzivom, kako zagotoviti dovolj novih vojakov, ne da bi sprožile novo množično nezadovoljstvo prebivalstva.
