Po podatkih Evropske obrambne agencije se je obrambna poraba Evropske unije povečala z 218 milijard evrov leta 2021 na ocenjenih 381 milijard evrov leta 2025, kar pomeni kar 75-odstotno rast v štirih letih.
Globalni vojaški izdatki so v istem obdobju dosegli rekordnih 2,74 bilijona evrov, pri čemer je bila Evropa glavni motor rasti. Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) so evropski obrambni izdatki zrasli za 14 odstotkov in dosegli 742 milijard evrov. Nemčija je pri tem prvič po letu 1990 presegla Natov cilj dveh odstotkov BDP za obrambo in dosegla raven 2,3 odstotka.
Evropska unija je medtem predstavila načrt ReArm Europe oziroma »Pripravljenost 2030«, s katero želi za obrambne potrebe mobilizirati 800 milijard evrov. Evropska komisija namerava do 150 milijard evrov zbrati prek instrumenta SAFE, nova fiskalna pravila pa državam članicam omogočajo povečanje obrambne porabe zunaj običajnih proračunskih omejitev.
Komisija ocenjuje, da bi povečanje obrambnih proračunov za 1,5 odstotka BDP ustvarilo skoraj 650 milijard evrov dodatnega fiskalnega prostora v štirih letih. Ob tem številni gospodarski sektorji že občutijo posledice pospešenega oboroževanja Evrope.
Razcvet obrambne industrije
Evropski obrambni velikani, kot so Rheinmetall, Leonardo in Saab, zaznavajo močno rast poslovanja. Proizvodne zmogljivosti za strelivo v EU so se povečale z okoli 300.000 kosov na leto leta 2022 na predvidena dva milijona kosov do konca leta 2025, poroča Euronews.
V Nemčiji so bila domača naročila v obrambni industriji konec leta 2025 za več kot polovico višja kot neposredno po začetku vojne v Ukrajini. Evropska komisija vlaga v širitev proizvodnih zmogljivosti in skrajševanje dobavnih rokov, vendar trg ostaja razdrobljen. Po nekaterih podatkih le devet odstotkov pogodb prejmejo dobavitelji iz drugih držav članic, medtem ko domača podjetja osvojijo več kot tri četrtine vseh naročil.
Droni v ospredju sodobnega bojevanja
Vojna v Ukrajini je jasno pokazala pomen dronov kot cenovno ugodnega in učinkovitega orožja. Francija je za povečanje zalog streliva in brezpilotnih letalnikov namenila 8,5 milijarde evrov in načrtuje, da bo do leta 2030 zaloge eksplozivnih dronov povečala za kar 400 odstotkov.
Nemčija in Ukrajina sta leta 2026 podpisali štirimilijardni sporazum o skupni proizvodnji dronov. Evropska unija je ob tem zagnala Evropsko pobudo za obrambo pred droni, katere cilj je do leta 2027 vzpostaviti večplastni zaščitni sistem pred brezpilotnimi grožnjami. Med največjimi zmagovalci tega trenda je nemško podjetje Quantum Systems, znano po svojih visokozmogljivih izvidniških in nadzornih dronih, ki se uporabljajo predvsem v obrambnih, varnostnih in geodetskih sektorjih.
Kibernetska varnost postaja ključna obrambna fronta
Kibernetska varnost je postala eno osrednjih področij sodobne obrambe, predvsem pri zaščiti kritične infrastrukture. Evropska unija je leta 2025 namenila 145,5 milijona evrov za krepitev varnosti v malih in srednje velikih podjetjih, javni upravi ter zdravstvu.
Evropska komisija je v začetku leta 2026 predstavila nov sveženj ukrepov za zaščito dobavnih verig informacijsko-komunikacijske tehnologije pred tveganji iz tretjih držav.
Po podatkih analitske družbe CONTEXT so prihodki evropskega sektorja kibernetske varnosti zrasli za deset odstotkov, segment upravljanja identitete in dostopa pa kar za 18 odstotkov. Obrambne investicije obenem spodbujajo tudi komercialno povpraševanje po varnostnih rešitvah.
Večje povpraševanje po industrijskih kovinah
Vojaška oprema zahteva velike količine kovin. Goldman Sachs ocenjuje, da bo približno 40 odstotkov povečanja evropske obrambne porabe namenjenih nakupu opreme z visoko vsebnostjo kovin, kar je dvakrat več od Natovega povprečja.
Banka pričakuje, da bo ponovno oboroževanje Evrope do leta 2027 povečalo regionalno povpraševanje po industrijskih kovinah za šest odstotkov. Na svetovni ravni bi lahko obrambna poraba povečala povpraševanje po bakru za 0,9 odstotka, niklju za 1,3 odstotka in jeklu za 0,4 odstotka.
Evropa želi zmanjšati odvisnost pri proizvodnji čipov
Sodobna vojaška tehnologija temelji na naprednih polprevodnikih, ki jih Evropa večinoma ne proizvaja sama. Celina se je desetletja zanašala predvsem na ameriške dobavitelje in azijske proizvajalce.
Da bi zmanjšala strateško odvisnost, je Evropska unija leta 2026 zagnala program za evropsko obrambno industrijo (EDIP) v vrednosti 1,5 milijarde evrov, ki vključuje tudi vlaganja v polprevodnike iz galijevega nitrida, namenjene radarskim sistemom in elektronskemu bojevanju.
Evropska obrambna agencija opozarja, da obrambna industrija ostaja razdrobljena in močno odvisna od neevropske mikroelektronike, zato bo razvoj lastne proizvodnje čipov dolgoročen in zahteven projekt.