Kot razkriva Politico, je Frontex 2. oktobra zaustavil sprejemanje novih vlog za podporo pri reintegraciji v okviru svojega programa. Kot je direktor agencije Hans Leijtens zapisal v sporočilu zaposlenim, so stroški »dosegli raven, ki ne zagotavlja več popolnega finančnega kritja«. Konec sprejemanja novih prosilcev je potrdil tudi tiskovni predstavnik Frontexa.
Program se je Frontex začel izvajati leta 2022 in ponuja finančno pomoč, zdravstveno oskrbo, poklicno usposabljanje in svetovanje osebam, ki so vrnjene v domovino, potem ko jim je bila zavrnjena pravica do bivanja v EU.
Finančna pomoč za deportacije je del načrta EU za povečanje števila vrnitev zavrnjenih prosilcev za azil v države izvora. Število teh vračanj si Evropska unija in njene članice želijo povečati z različnimi ukrepi, ki vključujejo tako kaznovalne politike kot tudi spodbude, med katerimi je ključna podpora za reintegracijo.
Na Frontexu sicer poudarjajo, da prekinitev sprejemanja novih primerov ne bo vplivala na tiste, ki so že bili sprejeti v program, ter da bo Frontex državam članicam EU še naprej ponujal »druge oblike pomoči« pri vračanju, kot sta operativna in tehnična podpora. »Vrnitve se ne končajo, ko letalo pristane. Pomoč ljudem pri ponovnem vzpostavljanju življenja po vrnitvi v domovino je pomemben del uspešnega upravljanja migracij. Za to so potrebni načrtovanje, ljudje in denar,« so še povedali.
Agencija je komisijo zaprosila za več sredstev, vendar še čaka na pojasnila glede proračuna EU za leto 2027 in naslednjega sedemletnega proračuna, ki se začne leta 2028, je zapisal Leijtens v sporočilu za zaposlene.
Navodila za zaposlene, ki zavračajo prošnje
Med dokumenti, ki jih je pridobil Politico, so tudi navodila za zaposlene, ki morajo zdaj zavračati prošnje migrantov, ki se želijo vrniti prostovoljno.
Zaposleni Frontexa so tako dobili navodilo, naj »priznajo institucionalno težavo« s financiranjem programa reintegracije, zato »da se oseba, ki se vrača, ne bi počutila kot osebna tarča ali kaznovana«.
Svetovalci morajo biti izčrpni, priznati razočaranje migrantov, počakati, da njihova čustva minejo, in pogovor preusmeriti na to, kaj bi še lahko storili ob vrnitvi, piše v smernicah, ki svetujejo: »Ne razpravljajte in ne zagovarjajte politike EU.«
Povečevanje vračanj
Število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih evropske države vračajo v države izvora, se v zadnjih letih precej povečuje. Zgolj Frontex je letos obravnaval povprečno 2368 primerov na mesec, kar naj bi bilo 63 odstotkov več od cilja, ki si ga je zastavil Frontex in že tako pomeni znatno povečanje glede na prejšnja leta.
Že v prejšnjih letih je Frontex večkrat prerazporedil sredstva iz drugih delov svojega proračuna, da bi pokril stroške izvajanja programa za vračanja. Trenutno po podatkih Politica EU v države izvora vrne nekaj več kot tretjino toliko oseb, kot jih letno prejme zavrnilno odločbo o prošnji za azil, medtem ko je bil ta delež prej manjši od četrtine.
Približno polovica vračanj migrantov iz evropskih držav v matične države poteka prek Frontexa, preostala pa prek nacionalnih institucij. Vsi deportirani migranti sicer niso deležni finančnih spodbud. Poleg tega pa sta okoli dve tretjini migrantov deportirani neprostovoljno, a to ne pomeni nujno, da finančne spodbude ne prejmejo, saj se politike med državami članicami razlikujejo.
Razširitev mandata agencije Frontex, ki bi poenotila evropsko migrantsko politiko, je bila vključena v pettočkovni načrt komisije za odzivanje na množične migracije, ki ga je pripravila kot odgovor na migracijsko krizo v španski eksklavi Ceuta. Poleg okrepitve vloge agencije pri vračanju in reintegraciji je načrt predvideval tudi, da se Frontex zadolži za nadzor zunanjih meja EU ter da se mu zagotovijo zmogljivosti za hitro napotitev sil v primeru izrednih razmer.
»Komisija bo predlagala, da Frontex postane pristna evropska zmogljivost z obsegom, orodji in prožnostjo za podporo državam članicam, kjer koli in kadar koli je to potrebno,« je predsednica komisije Ursula von der Leyen zapisala v pismu voditeljem EU pred vrhoma v četrtek in petek, na katerih bodo migracije verjetno ena osrednjih spornih točk.