Po evropskem parlamentu so v zadnjem koraku potrjevanja azilne zakonodaje evropski notranji ministri danes podprli sporni zakon EU o izgonu. Ta naj bi omogočal hitrejše in učinkovitejše vračanje oseb iz tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo v EU. Na osnovi tega zakona bo mogoče vzpostaviti tudi centre za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v tretjih državah.
Možne lokacije: Uganda, Ruanda in Kazahstan
O tem že razmišlja več članic Evropske unije, čeprav so se danes navajanju točnih lokacij, kjer bi jih lahko vzpostavili, izognili vsi ministri. Razmišlja se denimo o Ugandi, Ruandi in Kazahstanu. EU bo v te centre lahko preselila zavrnjene prosilce za azil, ki jih ne more še vrniti v njihove države, ker jih te denimo nočejo sprejeti. Evropska unija bo vzpostavitev takšnih centov lahko sklenila zgolj s tistimi tretjimi državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic. Za vzpostavitev teh centrov so najbolj zainteresirane Nemčija, Avstrija, Danska, Grčija, Nizozemska in Italija. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je ob robu zasedanja dejal, da upa na prve sklenitve sporazumov s tretjimi državami še v tem letu.
V Amensty International so ta mesec opozorili, da centri za vračanje že zaradi same zasnove in ne glede na to, kje so, predstavljajo tveganje resnih kršitev človekovih pravic, vključno s samovoljnim pridržanjem, mučenjem in slabim ravnanjem ter prisilnim nadaljnjim vračanjem v države izvora. »Obstaja resnična nevarnost, da bodo ti centri v praksi postali krute črne luknje za človekove pravice, ki bodo služile kot zunanji ali oddaljeni centri za pridržanje in izgon. Vsaka odgovorna vlada bi morala te načrte odločno zavrniti,« so ocenili v Amnesty International.
Italija napoveduje nove centre, Grčija podpira nov krizni mehanizem
Hkrati Italija napoveduje kar šest novih centrov za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, ki se bodo pridružili že desetim obstoječim in dvema centroma, ki jih je Italija zgradila v Albaniji. Po napovedih notranjega ministra Mattea Piantedosija nameravajo do konca leta 2026 v matične države vrniti 10.000 ljudi.
Grčija, ki je bila v preteklosti ena najbolj migrantsko obremenjenih držav, predlaga tudi nujni mehanizem EU za začasno prekinitev obravnavanja prošenj za azil, če bi prišlo do novih večjih migracijskih kriz, kot je bil julijski prihod desettisočev ljudi v špansko enklavo Ceuto.
