Si za nedeljski zajtrk radi privoščite skodelico kave, sveže stisnjen pomarančni sok ali palačinke z borovnicami? Če bo Bruselj uvedel nova pravila za uporabo pesticidov tudi pri tujih pridelovalcih, bi lahko za takšen zajtrk v prihodnje plačali precej več.
Analiza raziskovalcev evropske komisije namreč potrjuje opozorila kmetov iz držav zunaj EU, da bi prepoved ostankov nekaterih najnevarnejših pesticidov, ki so v Evropski uniji prepovedani zaradi zdravstvenih in okoljskih razlogov, lahko povzročila zmanjšanje ponudbe in višje cene nekaterih živil.
Kava bi se lahko podražila za več kot 300 odstotkov
Raziskovalci Skupnega raziskovalnega središča (JRC) so pripravili več možnih scenarijev. V najbolj neugodnem, sicer hipotetičnem primeru, v katerem proizvajalci iz držav zunaj EU ne bi prilagodili svoje proizvodnje novim pravilom, bi se lahko cena kave zvišala za kar 332 odstotkov, cena agrumov pa za 82 odstotkov. Po takšnem scenariju bi se kmetijski uvoz v EU zmanjšal za 41 odstotkov, višje stroške krme pa bi občutili tudi živinorejci.
Tudi v bolj verjetnih scenarijih, v katerih bi se tuji pridelovalci novim pravilom prilagodili v različni meri, bi se cene za potrošnike zvišale, uvoz kmetijskih proizvodov v EU pa zmanjšal. Po drugi strani bi to spodbudilo večjo domačo proizvodnjo, vendar bi bil njen obseg odvisen od pripravljenosti evropskih proizvajalcev na povečanje pridelave.
Bruselj pred težko odločitvijo
Ugotovitve raziskave evropsko komisijo postavljajo pred precej neprijetno politično izbiro: kako zaščititi evropske kmete in hkrati preprečiti, da bi strožje zahteve občutili potrošniki.
Predlagana prepoved ostankov pesticidov je del paketa za poenostavitev pravil na področju varnosti hrane in krme. Ukrep je povezan tudi z nezadovoljstvom evropskih kmetov zaradi trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj.
Države članice EU so glede ukrepa razdeljene. Med glasnejšimi podpornicami je na primer Francija, ki je v začetku leta že prepovedala nekatere izdelke, ki vsebujejo ostanke prepovedanih pesticidov, s čimer je omejila uvoz nekaterih vrst krompirja in avokada, poroča Politico.
Tuji pridelovalci opozarjajo na trgovinske ovire
Kritiki predloga opozarjajo, da bi EU s tem svoja pravila dejansko vsilila tujim proizvajalcem. Takšen pristop je znan kot »zrcalna klavzula«.
Številna mednarodna združenja proizvajalcev menijo, da predlog presega obstoječe zdravstvene standarde. Opozarjajo, da imajo kmetje v različnih delih sveta različne podnebne razmere, škodljivce in pogoje za pridelavo, zato po njihovem mnenju enaka pravila za vse niso nujno ustrezna.
Amine Bennani, predsednik Maroškega združenja pridelovalcev rdečega sadja, je opozoril, da bi šlo v praksi za trgovinsko oviro.
»Izbira je med jagodičevjem, ki je na voljo vse leto, je zdravo, varno in cenovno dostopno, ter omejeno proizvodnjo po visoki ceni,« je dejal. Po njegovih besedah bo zakonodaja vplivala na približno 250.000 Maročanov, zaposlenih v tem sektorju. Opozoril je tudi, da združenje pri pripravi ukrepa ni bilo vključeno v posvetovanja.
Podobne pomisleke so izrazili tudi pridelovalci iz Južne Afrike, Kanade, Hondurasa, Brazilije in ZDA.
"Bruselj želi iti dlje od obstoječih varnostnih ukrepov"
Evropska komisija poudarja, da želi preprečiti, da bi se najbolj nevarne snovi, katerih uporaba je v EU prepovedana, v Evropo ponovno vnašale prek uvožene hrane. Zato bi njihove dovoljene mejne vrednosti znižali praktično na nič. Pri tem se komisija in tuji proizvajalci strinjajo, da so mejne vrednosti ostankov pesticidov že zdaj določene tako, da zagotavljajo varno uživanje hrane.
Kritiki pa menijo, da želi Bruselj iti precej dlje od obstoječih varnostnih ukrepov, saj nekatere snovi niso prepovedane zgolj zaradi neposrednega tveganja za potrošnike, temveč tudi zaradi širših vplivov na zdravje in okolje. Za zdaj tudi še ni jasno, kateri pesticidi bodo vključeni v ukrep. Raziskava JRC je opredelila 18 aktivnih snovi, ki bi lahko bile predmet novih omejitev. Te bi lahko vplivale na 235 vrst kmetijskih proizvodov iz 86 držav.
Evropska komisija bo o posameznih snoveh odločala za vsak primer posebej in pri tem izvedla ocene njihovih vplivov.
Predlog ima tudi mednarodne posledice. Več držav, med njimi Avstralija, Kanada, Paragvaj in ZDA, je ukrep izpodbijalo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Mednarodno združenje za sveže pridelke medtem opozarja, da obstoječi svetovni standardi glede varnosti hrane že zagotavljajo zaščito potrošnikov, hkrati pa omogočajo nemoteno mednarodno trgovino.
