Po oceni ekonomistov iz Oxford Economics bi lahko ekstremno vreme postalo večja grožnja za cene hrane kot nedavni geopolitični pretresi. »Menimo, da bodo letošnji vročinski valovi v naslednjem letu močneje vplivali na rast cen hrane kot vojna,« je dejal Tomáš Dvorak, višji ekonomist pri Oxford Economics.
Sprva so analitiki pričakovali, da bodo na cene hrane vplivali predvsem višji stroški energije in gnojil zaradi vojne med Izraelom, ZDA in Iranom. Ker so se cene nafte in gnojil po prekinitvi ognja znižale, so ti pritiski nekoliko popustili. Kljub temu naj bi se del višjih stroškov zaradi zamikov v dobavni verigi v cenah hrane pokazal še prihodnje leto.
Večji dejavnik negotovosti pa ostaja vreme. Visoke temperature in pomanjkanje padavin lahko zmanjšajo pridelek sadja, zelenjave, žit in drugih kmetijskih pridelkov, kar se nato odrazi v višjih cenah.
Oxford Economics ocenjuje, da bi lahko samo vremenski vplivi prihodnje leto k inflaciji cen hrane v območju evra dodali približno eno odstotno točko. Zaradi tega bi se lahko rast cen hrane v letu 2027 približala trem odstotkom, povzema portal Euronews.
Po drugi strani se je inflacija hrane letos umirjala. Po podatkih Eurostata je junija 2026 znašala 1,6 odstotka na letni ravni, kar je najmanj po sredini leta 2021. K umiritvi so pripomogli dobra žitna letina leta 2025, presežek mleka in padec cen nekaterih surovin, kot so kakav, kava in oljčno olje.
Podražitve pridejo z zamikom
A ekonomisti opozarjajo, da se učinki vremenskih ekstremov kažejo z zamikom. Slabša letina zaradi vročine in suše lahko vpliva na cene šele po spravilu pridelkov, zato bi se posledice letošnjega poletja lahko najbolj pokazale v prvi polovici leta 2027.
Dolgotrajnejše posledice podnebnih sprememb na cene hrane potrjujejo tudi raziskave Evropske centralne banke. Te kažejo, da višje temperature dolgoročno povečujejo inflacijo, pri čemer so učinki vročinskih valov lahko vidni še leto dni po nastopu vremenskega šoka.