Čeprav tovrstni sistemi še niso v celoti zaživeli, vojna med Rusijo in Ukrajino potiska sodobno bojevanje naravnost v tej smeri, piše ugledni neodvisni portal The Conversation, ki objavlja analize univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev.
Bojišče prihodnosti
V zadnjih letih sta obe vojski na bojišče poslali polavtonomne brezpilotne letalnike, zdaj pa se silovito potegujeta za primat v razvoju popolnoma samostojnih bojnih dronov.
The Conversation poroča, da je glede na dosedanji napredek in izjemno proizvodno hitrost v Rusiji in Ukrajini povsem verjetno, da bo čez nekaj let nad bojišči delovalo na stotine ali celo na tisoče povsem samostojnih letalnikov. Tehnologija, ki stoji za takšnim načinom vojskovanja, pa napreduje precej hitreje od pravil in mehanizmov, s katerimi bi Moskva in Kijev ohranila vsaj minimalen človeški nadzor nad orožjem.
Algoritem nadomešča človeško vest
Od izbruha vojne februarja 2022 sta tako Ukrajina kot Rusija proizvodnjo in uporabo dronov postavili na sam vrh svojih prednostnih nalog. Rusija sprva ni mogla sama proizvajati ogromnih količin dronov samomorilcev, zato se je za tehnološko pomoč obrnila na Teheran, pozneje pa je postopoma zgradila lastne obrate. Ukrajinska industrija dronov je bila sprva še v povojih, a jo je država s povezovanjem zasebnih obrambnih podjetij in tehnoloških inovatorjev izredno hitro razvila.
Z leti sta obe strani obstoječim letalnikom dodajali elemente avtonomije in razvijali povsem nove sisteme. Rusi in Ukrajinci danes uporabljajo brezpilotne letalnike, ki s pomočjo umetne inteligence samostojno prepoznavajo cilje, se pomikajo po prostoru in se usmerjajo proti tarči.
Prvi napadi brez nadzora operaterja
The Conversation piše, da je novembra 2025 ukrajinski dron FPV z uporabo sistema vodenja s pomočjo umetne inteligence zadel ruski tank, potem ko je letalnik že izgubil povezavo z operaterjem. Človek je sicer izbral tarčo, vendar se je dron v zaključni fazi leta usmerjal povsem sam.
Čeprav zanesljivih podatkov o natančnem številu takšnih letalnikov na bojišču ni, dostopna poročila kažejo, da za zdaj predstavljajo le manjši del od milijona dronov, ki sta jih strani doslej porabili. Na samem vrhu tega tehnološkega preskoka je Rusija, ki je v začetku leta 2025 na bojišče poslala vsaj en model povsem avtonomnega brezpilotnega letalnika.
Ko so ukrajinski strokovnjaki analizirali sestreljene ruske drone tipa V2U, so v njih odkrili mali računalnik nvidia, namenjen poganjanju programske opreme za samostojno odločanje. Modeli, najdeni pozno jeseni 2025, pa niso imeli več nobenih zunanjih komunikacijskih sklopov, ki bi kazali na to, da jih upravlja človek s tal.
Njegovi računalniški "možgani" uporabljajo sistem strojnega vida in analizo posnetkov vgrajenih kamer. Tako sam prepoznava objekte na tleh, jim sledi, leti proti njim in med njimi izbira tistega, ki ga bo zadel.
The Conversation navaja, da je tudi Rusija v bojih uporabila dron z umetno inteligenco, ki je prikazal nekoliko enostavnejšo obliko samostojnega napadanja. V napadu na bencinsko črpalko v Zaporožju so umrli trije ukrajinski civilisti. Upravljalci so določili le širše območje bencinske črpalke kot tarčo, programska oprema v dronu pa je povsem samostojno izbrala natančno točko, v katero se je letalnik zaletel.
Podobno tehnologijo Rusi vgrajujejo tudi v serijo brezpilotnih letalnikov geranj, ki temeljijo na iranskem dronu šahed-136. Posamezni modeli so opremljeni s sistemom samonavajanja, ki računalniku v letalniku omogoča prevzem nadzora v zaključni fazi leta, potem ko človek na začetku le označi tarčo.
Roji, ki sami odločajo
The Conversation piše, da se je Ukrajina osredotočila na modularne komplete z umetno inteligenco – čipe z vgrajeno programsko opremo in kamerami, ki jih je mogoče preprosto namestiti na različne tipe letalnikov. Na bojišče so že poslali drone, ki s pomočjo vgrajenega računalnika prepoznajo cilje in vodijo letalnike vse do udara.
En takšen modul sledi tarči in samodejno usmerja dron na zadnjih 500 metrih leta. Podjetje, ki proizvaja ta računalnik, že ponuja naprednejše različice, ki zagotavljajo še večjo ali celo popolno samostojnost.
Kijev trdi, da je že preizkusil naprednejše avtonomne drone v bojnih razmerah. Nekdanji minister za obrambo Mihajlo Fedorov je julija izjavil, da je Ukrajina na okupiranem Krimu uporabila dron, ki je samostojno izbiral cilje brez kakršne koli radijske povezave s pilotom, ob tem pa dodal, da se ta model še ne proizvaja množično.
Odporni proti motnjam
Prednosti takšnega orožja na bojišču so očitne, čeprav Kijev in Moskva najnaprednejših sistemov še ne uporabljata v množičnem obsegu. Avtonomni droni niso odvisni od radijskih naprav in zvez, kar pomeni, da nemoteno letijo in napadajo tudi takrat, ko nasprotnik vključi najmočnejše sisteme za elektronsko motenje. Zato lahko zadenejo cilje globoko na sovražnikovem ozemlju.
Vendar pa ta tehnologija, kot piše The Conversation, odpira globok etični prepad. Največja nevarnost je v tem, da razvoj tega orožja prehiteva vzpostavljanje pravil o človeškem nadzoru. Po predpisih ukrajinskega obrambnega ministrstva mora človek ostati vključen v proces odločanja in osebno potrditi cilj v zaključni fazi napada.
Ruska stališča o nadzoru orožja odkrivajo precej drugačen pogled. Ruski uradniki pod izrazom "človeški nadzor" razumejo le možnost, da človek nastavi parametre sistema, ga izključi ali vnaprej omeji vrste ciljev, ki jih lahko napada. Vendar pa Moskva nikjer ne pogojuje, da mora človek dejansko videti in odobriti tarčo pred samim udarom.