Oktobra lani so se tatovi, preoblečeni v delavce, s pomočjo industrijskih rezalnikov prebili v muzej Louvre v Parizu in ukradli osem neprecenljivih zgodovinskih predmetov. Med njimi sta bili denimo tudi broška in krona cesarice Evgenije, soproge Napoleona III.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je rop označil za napad na francosko zgodovino. Kljub obsežni preiskavi in aretaciji štirih glavnih osumljencev v desetih dneh po ropu ukradenih draguljev še niso našli.
Policija preiskala domove, garaže in podstrešja
Zadnja znana sled za dragulji vodi do posnetkov nadzornih kamer iz podzemnega prostora za shranjevanje v predmestju Aubervilliers na severu Pariza, kjer so našli tudi vse štiri osumljence.
Preiskovalci, teh je približno sto, so podrobno pregledali domove osumljencev in njihovih družinskih članov, kleti, garaže ter podstrešja. Vendar iskanje ni prineslo rezultatov. Strokovnjaki za iskanje ukradenih umetnin menijo, da bi lahko dragulje še vedno našli, če so tatovi delovali samostojno in plen skrili na območju Pariza.
Christopher Marinello iz zasebne agencije Art Recovery International je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da so imeli storilci po ropu le kratek čas, da so dragocenosti skrili v zid ali jih zakopali.
Možnost, da bi preiskava vendarle prinesla preboj, vidi tudi nizozemski zasebni preiskovalec Arthur Brand. Po njegovem mnenju bi lahko kateri od osumljencev v zameno za milejšo kazen priznal, kje so dragulji.
»Dovolj je, da spregovori eden. V številnih primerih se to tudi zgodi,« je dejal.
Največja nevarnost je, da so dragulje že prebusili
Preiskovalce bolj skrbi možnost, da so bili tatovi zgolj izvajalci, ki so dragulje po naročilu predali vodji skupine ali posredniku, povezanemu z organiziranim kriminalom.
Corrado Catesi, vodja enote za ukradene umetnine pri Interpolu, opozarja, da organizirani kriminal ne zagotavlja le ljudi z izkušnjami pri izvedbi tatvin, temveč tudi mrežo za prevzem in prodajo ukradenih predmetov. Dva osumljenca naj bi med priporom trdila, da je bil v skupini tudi vodja, vendar preiskovalci tej različici za zdaj niso povsem naklonjeni.
Če so dragulji že zapustili Francijo ali prišli v roke posrednikov na črnem trgu, je njihova vrnitev še težja. Strokovnjaki se bojijo predvsem tega, da bi lahko diamante odstranili iz prvotnega nakita, jih ponovno obrusili in nato prodali kot zakonito pridobljene kamne.
Arthur Brand kot eno od možnih destinacij omenja belgijski Antwerpen, ki je pomembno svetovno središče trgovine z diamanti. Med drugimi možnostmi sta tudi Tel Aviv in Indija.
Tobias Kormind, direktor evropskega spletnega trgovca z diamanti 77 Diamonds, je za AFP pojasnil, da je mogoče ponovno obdelane diamante razmeroma preprosto vključiti v zakonito dobavno verigo. Če kamen nima dovolj prepoznavnih notranjih značilnosti, ga lahko celo specializirani laboratoriji po ponovnem brušenju težko prepoznajo kot ukradenega.
Ukradene dragocenosti lahko najdejo tudi po desetletjih
Kljub črnim scenarijem strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bodo dragulje nekoč vendarle našli. Arthur Brand opozarja na primere uspešnih preiskav po tatvinah dragocenosti, med drugim po ropu na umetnostnem sejmu TEFAF na Nizozemskem leta 2022 in vlomu v muzej Grünes Gewölbe v nemškem Dresdnu leta 2019.
Dragulji iz Louvra so še vedno v Interpolovi zbirki podatkov o ukradenih umetninah.
Po besedah Corrada Catesija se lahko ukradeni predmeti po svetu pojavijo že po treh mesecih, včasih pa traja tudi desetletja, preden jih preiskovalci odkrijejo.
Za zdaj tako ostaja odprto vprašanje, ali so dragulji še vedno skriti na območju Pariza, v rokah organiziranega kriminala ali pa so jih tatovi že razstavili in njihove sestavne dele vključili v mednarodno trgovino z dragimi kamni.
