Moška, osumljena kraje kronskih draguljev, vrednih približno 88 milijonov evrov, iz pariškega muzeja Louvre oktobra lani, naj bi preiskovalcem razkrila, da naročnik ropa ni bil zadovoljen z izkupičkom. Po njunih besedah je menil, da bi lahko iz muzeja odnesla še več dragocenosti. Identitete naročnika sicer nočeta razkriti zaradi strahu za varnost svojih družin.
Med begom poškodovala cesaričino krono
Iz razstavnih vitrin sta odnesla osem kosov zgodovinskega nakita, med njimi tiare, broško, ogrlice in uhane. Med pobegom pa jima je iz torbe padla krona z dragulji, ki jo je v 19. stoletju nosila cesarica Evgenija, soproga Napoleona III.
»Da, jaz sem jo izgubil. Padla mi je iz torbe,« naj bi Abdoulaye N. priznal preiskovalnemu sodniku, ko so mu pokazali fotografijo močno poškodovane krone. »To, kar sva storila, ni bilo prav. Zelo resna zadeva je,« je še dodal.
Naročnik naj bi pričakoval večji plen
Po besedah Abdoulaya N. sta po ropu preostali nakit predala domnevnemu organizatorju, ki z izkupičkom ni bil zadovoljen. »Menil je, da bi lahko vzela več,« je povedal preiskovalcem. Oba osumljenca trdita, da sta bila za rop najeta le dva ali tri dni pred vlomom. Pred akcijo naj bi jima pokazali videoposnetek notranjosti galerije z razstavljenim nakitom. »Naloga je bila jasna – razbiti steklo in pobrati nakit iz vitrin,« je dejal Abdoulaye N.
Po njegovih besedah se je v času ropa znašel v hudih finančnih težavah. Za sodelovanje naj bi mu obljubili od 15.000 do 20.000 evrov, morda tudi več, odvisno od vrednosti plena. Dodal je, da je bil motiv naročnika izključno finančni, saj naj bi nameraval ukradene dragulje prodati na črnem trgu.
Eden je vedel, drugi trdi, da ne
Abdoulaye N. je priznal, da je vedel, da bo tarča roparjev prav Louvre. »Vedel sem, da bom oropal Louvre,« je povedal.
Njegov domnevni sostorilec Ghelamallah A. pa trdi, da sprva ni vedel, kam odhaja. Po njegovih besedah mu je bilo rečeno, da gre za vlom v pariško draguljarsko delavnico. »Če bi vedel, da gre za Louvre, tja nikoli ne bi stopil,« je izjavil. Zanj naj bi bilo predvideno plačilo med 20.000 in 25.000 evri.
V muzeju manj kot štiri minute
Po navedbah preiskovalcev sta se osumljenca s službenim dvigalom povzpela na balkon v prvem nadstropju, razbila okno Galerije d'Apollon in vstopila v muzej. Nato sta začela rezati steklo na dveh razstavnih vitrinah. »Ko sva vstopila, ni bilo nikogar. Bilo je temno, osvetljene so bile le vitrine. V daljavi sem videl varnostnike, ki so se premikali za vrati,« je povedal Abdoulaye N.
Dodal je, da sta vedela, da imata za rop le nekaj minut. »Morala sva pobrati čim več nakita. Vedela sva, da morava oditi najpozneje v treh minutah, sicer naju bodo odkrili. Meni se je zdelo, da vse skupaj traja predolgo.«
Oba osumljenca zatrjujeta, da ne vesta, kje so ukradeni dragulji končali. Identitete domnevnega organizatorja in morebitnih drugih sostorilcev preiskovalcem nista želela razkriti. Abdoulaye N. je dodal, da med pridržanjem sicer ni prejel neposrednih groženj, je pa dobival telefonske klice z opozorili, naj molči.
Rop v manj kot sedmih minutah
Rop se je zgodil oktobra lani, ko so neznani storilci iz Galerije d'Apollon v nekaj minutah odnesli več kosov zgodovinskega nakita, ocenjenih na približno 88 milijonov evrov. Po poročanju francoskih medijev je celotna akcija trajala manj kot sedem minut, roparji pa so bili v galeriji le tri minute in 58 sekund.
Po vlomu je tedanja direktorica Louvra Laurence des Cars priznala, da je imel varnostni sistem resne pomanjkljivosti, med drugim nezadostno pokritost zunanjih sten z videonadzorom, kar je storilcem močno olajšalo pobeg. V preiskavi je sodelovalo več kot sto kriminalistov.