V državi je lani pogorelo 12,7 milijona hektarov gozda, leto prej denimo več kot 30 milijonov hektarov. Lanska škoda v gozdovih je bila tako najmanjša po letu 2018, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
V mreži MapBiomas, ki združuje univerze, nevladne organizacije in tehnološka podjetja, so zaznali še, da se je območje Amazonije, pokrito z vodo, lani po dveh letih suše na račun več padavin povečalo in je bilo 2,6 odstotka nad zgodovinskim povprečjem.
Gre za pozitivne podatke, je dejal raziskovalec Bruno Ferreira, pri tem pa opozoril, da dolgoročno stanje ostaja skrb vzbujajoče, saj so ekstremni vremenski dogodki v regiji vse bolj pogosti. Ravni vode po njegovih besedah ogrožajo tako podnebne spremembe kot uporaba zemlje.
Kot kaže analiza MapBiomas, je bilo sicer 49 odstotkov pogorelega območja v zadnjih štirih desetletjih podeželskih zemljiščih v zasebni lasti, osem odstotkov pa je bilo naseljenih.
Pogosto je bilo izsekavanje gozda, očiščena zemljišča pa so nato požgali za pridobitev pašnikov ali kmetijskih površin, med drugim za pridelavo soje. V posebej sušnih obdobjih pa požari uidejo nadzoru, so navedli raziskovalci.
V mreži pravijo, da do požarov v Braziliji prihaja tako po naravni kot namerni poti, pri čemer so naravni požari v tropskih deževnih gozdovih Amazonije manj pogosti kot v drugih ekosistemih.
