Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Irska in evropska komisija so se v četrtek na izrednem sestanku dogovorile za usklajen odziv na pritisk ameriške administracije, poroča Politico, ki se sklicuje na tri evropske uradnike. Več držav je bilo po navedbah virov zasebno pozvanih, naj sprostijo del zalog dizla. Udeleženci so se dogovorili, da bodo nastopali z »usklajenim glasom«, o morebitnem sproščanju zalog pa naj se odloča na ravni Mednarodne agencije za energijo (IEA).
Drugi cilj je umirjanje napetosti z Washingtonom. Po besedah vira, ki je spregovoril za Politico, bi morale države komunicirati »odločno, a pozitivno«. Pritisk ZDA je povezan z zahtevo po sprostitvi 120 milijonov sodov dizla v šestih mesecih, kar bi pomenilo več kot tretjino skupnih evropskih zalog tega goriva. Širša skupina držav bo o odzivu razpravljala še v petek.
Odvisnost od ameriškega dizla
Ameriški predsednik Donald Trump ni izključil prepovedi izvoza dizla iz ZDA. »O tem razmišljam,« je dejal in dodal, da mu energetski minister Chris Wright in notranji minister Doug Burgum pojasnjujeta, da bi tak ukrep lahko znižal cene dizla v ZDA, vendar bi lahko podražil druge proizvode. Trump si močno želi, da bi cena dizla v ZDA padla, saj se bližajo zanj zelo pomembne kongresne volitve. Po drugi strani ameriška naftna podjetja prepovedi izvoza nasprotujejo, ZDA pa so za Evropo pomemben dobavitelj. Po podatkih Mednarodne zveze cestnega prometa (IRU) ameriški dizel predstavlja približno polovico evropskega pomorskega uvoza.
Morebitna prepoved bi bila posebej pomembna za cestni promet. Povprečna cena dizla v EU je 17. septembra dosegla 2,26 evra za liter, kar je 38 odstotkov več kot konec februarja in nov rekord, navaja IRU. Cristina Scarfia iz italijanskega združenja prevoznikov Confetra ocenjuje, da bi cena ob ameriški prepovedi lahko presegla tri evre. Dvig cene dizla pa bi se poznal tudi pri drugih cenah. »Vse na trgovskih policah bo stalo več,« je dejala.
Prevozniki pod pritiskom
Po podatkih Eurostata promet porabi 77 odstotkov dizla in plinskega olja v EU. David Doherty iz BloombergNEF opozarja, da hitrih nadomestnih virov ni veliko. »Če tovornjaki v Nemčiji ali na Poljskem, dveh največjih trgih, ne bi vozili, bi verjetno začeli občutiti posledice,« je dejal.
Dizel predstavlja približno 30 odstotkov stroškov poslovanja mednarodnega cestnega prevoznika, pravi Jan Buczek iz poljskega združenja prevoznikov. »Pri cenah dizla okoli treh evrov za liter bi bilo tveganje, da nekateri prevozniki propadejo, zelo realno, zlasti če bi cena na tej ravni ostala dlje časa,« je dejal. Po njegovih navedbah je letos s poljskega mednarodnega transportnega trga že izginilo več kot 1000 podjetij.
Dražji prevoz, manj tovornjakov
Prevozniki bi višje stroške poskušali prenesti na naročnike, predvsem prek doplačil za gorivo. Podjetja z manjšimi finančnimi rezervami bi lahko začela zavračati manj donosne prevoze, medtem ko bi večji prevozniki lažje uporabljali pogodbe, ki omogočajo prilagajanje cen.
Če bi cena dizla ostala zelo visoka in bi prišlo še do dejanskega pomanjkanja goriva, bi lahko bilo na nekaterih poteh manj razpoložljivih tovornjakov in več zamud. V skrajnem primeru bi prevozniki del vozil pustili parkiranih. »Če stroški opravljanja storitve presežejo prihodek, je z vidika prevoznika ekonomsko bolj smiselno pustiti tovornjak parkiran kot ustvarjati dodatno izgubo,« je dejal Buczek. Opozoril je, da bi lahko vprašanje dobave dizla s časoma postalo vprašanje »gospodarske varnosti«.