Evropska unija se pred prihajajočimi hladnejšimi meseci znova sooča z nevarnostjo resnih motenj na trgu energentov. V Bruslju narašča zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa omejila čezatlantski izvoz dizelskega goriva, kar bi po opozorilih pristojnih lahko sprožilo najzahtevnejšo energetsko zimo po letu 2022.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je Washington pozval k ohranitvi neoviranega trgovanja in opozoril, da je stabilen pretok energentov strateškega pomena za obe strani, poroča hrvaški Večernji list. Razmere na trgu ostajajo izrazito nestabilne celo v primeru, če Združene države načrtovanih ukrepov na koncu ne bi uveljavile.
V Beli hiši se kot eden od mehanizmov za znižanje domačih cen pogonskih goriv neuradno omenja 90-dnevna začasna prepoved izvoza dizla ali uvedba izvoznih kvot. Čeprav ameriški minister za energijo Chris Wright opozarja, da bi radikalna zapora trga lahko imela nasprotni učinek in cene globalno še dvignila, negotovost že povzroča nemir na evropskih borzah.
Evropsko gospodarstvo je po opustitvi uvoza ruskih naftnih derivatov zaradi vojne v Ukrajini postalo močno odvisno od ameriških rafinerij. Samo avgusta je Unija iz ZDA uvozila v povprečju skoraj 506.000 sodčkov dizelskega goriva na dan. Dodaten pritisk na svetovne dobavne verige povzročajo nestabilnost na Bližnjem vzhodu, zaostrovanje odnosov z Iranom ter obstoječe sankcije proti Rusiji.
Ob morebitnem izpadu ameriških pošiljk bi bila Evropa prisiljena v ostro cenovno tekmo za tovore iz Azije in Bližnjega vzhoda, kar bi neposredno vplivalo na stroške tovornega prometa, logistike in maloprodajne cene goriv na črpalkah, vključno s slovenskimi.
Evropska komisija zato že pripravlja krizne scenarije. Po pozivih francoskega predsednika Emmanuela Macrona k takojšnjemu ukrepanju je Jørgensen napovedal večjo pragmatičnost pri uveljavljanju nekaterih okoljskih in regulativnih standardov. Med začasnimi ukrepi omenja odlog uveljavitve strožjih pravil o nadzoru izpustov metana za uvoznike nafte in zemeljskega plina.
Komisar ob tem poudarja, da začasno prilagajanje pravil ne pomeni odstopa od dolgoročnih podnebnih ciljev, hkrati pa vlade držav članic poziva, naj breme draginje omilijo z znižanjem dajatev na električno energijo ter pospešenimi naložbami v obnovljive vire.