Observatorij Swift bo v Zemljino ozračje priletel s hitrostjo osmih kilometrov na sekundo. Večina ga bo zgorela, nekateri njegovi najgostejši deli pa lahko prestanejo vstop. Ameriška vesoljska agencija Nasa ocenjuje, da je statistična verjetnost, da bi zadeli kakšnega človeka, 1:2100.
Kam natančno lahko padejo, ni znano, vsekakor pa ne severneje ali južneje od dvajsetega vzporednika, navaja agencija. To pomeni, da ne morejo pasti v Evropi. Najverjetneje bi delci končali oceanu, je pa mogoče tudi, da padejo v predelu Afrike, severne Avstralije, južne Indije, jugovzhodne Azije ali srednje in južne Amerike.
Prva izvidnica v vesolju
Observatorij s polnim imenom Neil Gehrels Swift Observatory so izstrelili leta 2004 s pričakovanjem, da bo misija trajala dve leti. Pa se je podaljšala na več kot 21 let in 11 mesecev. Swift je drugačen od »običajnih« teleskopov, ki dolgo časa opazujejo določen košček neba. Zgradili so ga namreč tako, da se je lahko zelo hitro – v eni minuti - odzval na nenavaden dogodek v vesolju in se usmeril tja – odtod v njegovem imenu tudi beseda Swift (hiter). V tem pogledu je bil nekakšna izvidnica oziroma enota za hitro posredovanje, preden so v dogodek usmerili večje in bolj okorne teleskope, denimo Hubbla ali Jamesa Webba.
Največ pozornosti so znanstveniki z njim posvečali izbruhom žarkov gama, velikanskim eksplozijam oziroma sprostitvam energije, ki jih povezujejo z najbolj silovitimi dogodki v vesolju, ko se v nekaj sekundah sproti toliko energije, kot je bo Sonce oddalo v desetih milijardah let. Gre denimo za kolaps zelo masivnih zvezd in nastanek črne luknje ali za trk dveh nevronskih zvezd.
Opazoval tudi rekordni izbruh
Teleskop je zaznal čez tisoč takšnih izbruhov žarkov gama, tudi tistega oktobra 2022, ki je bil od vseh zaznanih doslej najsvetlejši in najmočnejši ter z največjim učinek na Zemljino atmosfero, čeprav je bil oddaljen 2,4 milijarde svetlobnih let. Vir je bil nastanek supernove, eksplozijo masivne zvezde.
V zadnjih letih je močno delovanje Sonca začelo potiskati teleskop k Zemlji hitreje od predvidevanj. Zato so skovali reševalno misijo in avgusta letos je k njemu poletela robotska sonda Link s tremi rokami. Vendar se zaradi težav s tehniko teleskopu ni niti približala na manj kot dvanajst kilometrov. Nekaj časa je ta še opravljal opazovanja, zdaj pa bo misije nepreklicno konec.
