V industrijskih četrtih kitajskega mesta Foshan se v ozadju bleščečih številk o gospodarski rasti skriva precej bolj temačna realnost. Kot poroča BBC, se delavci zbirajo pred agencijami za začasno delo, kjer ob cigareti odkrito govorijo o izčrpanosti, nizkih plačah in občutku brezizhodnosti. »Delamo in delamo, a nimamo življenja,« pove eden izmed njih, drugi pa celo prosi tujega novinarja za pomoč – kar je v kitajskem okolju redko in tvegano.
Kitajsko gospodarstvo se že nekaj časa spopada z upočasnjeno rastjo in višjo brezposelnostjo. Že izhodiščno pa so pogoji dela v državi slabi. Tudi v najuspešnejših podjetjih zaposleni obnemijo, ko slišijo, koliko plačanega dopusta dobi povprečni slovenski delavec. Čeprav je državi uspelo ohraniti približno 5-odstotno rast BDP in povečati izvoz, nezadovoljstvo med delavci ostaja. Dodatne pritiske je povzročila trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še bolj pa aktualni konflikt na Bližnjem vzhodu, ki vpliva na globalne dobavne verige in stroške.
Nizke plače in negotova prihodnost delavcev
Delavci v Foshanu lahko zaslužijo le okoli 18 do 20 juanov (2,26 do 2,51 evra) na uro za fizično zahtevno delo. Večina jih je starejših od 40 let in vse težje najdejo stabilno zaposlitev. Hkrati se kitajska industrija preoblikuje – od poceni množične proizvodnje k avtomatizaciji in naprednim tehnologijam, kar dodatno izrinja manj kvalificirano delovno silo.
Poseben udarec predstavlja rast cen energije. Čeprav ima Kitajska določene prednosti, kot so lastne zaloge in močan razvoj obnovljivih virov, je vojna v Iranu močno dvignila stroške surovin, zlasti nafte in petrokemikalij, ki so ključne za tekstilno industrijo.
Pritisk na tekstilno industrijo
V bližnjem Guangzhouju, kjer je največji svetovni trg tekstila, trgovci poročajo o do 20-odstotni rasti stroškov. Posledično upada število naročil, skladišča pa se polnijo z neprodanim inventarjem. Ker delujejo z nizkimi maržami, mnogi težko prenesejo dodatne stroške na kupce.
Kljub temu Kitajska navzven kaže podobo tehnološke velesile. Na sejmu Canton Fair podjetja predstavljajo humanoidne robote, pametna očala in druge inovacije, ki simbolizirajo prehod v visokotehnološko prihodnost. Posebej izstopa sektor električnih vozil, kjer je Kitajska postala globalni igralec – izvoz teh vozil je močno narasel.
Motnje v izvozu električnih vozil
Vendar tudi tu vojna povzroča težave. Velik del izvoza električnih vozil je bil usmerjen na Bližnji vzhod, zdaj pa pošiljke ostajajo v pristaniščih, trgovci pa iščejo nove trge v Afriki, Južni Ameriki in Aziji. Kljub negotovosti nekateri partnerji ostajajo – delegacije iz regije še vedno sklepajo posle v pričakovanju konca konflikta.
Dodatne težave kitajski avtomobilski industriji povzroča konec zadnje petletke, ki je v ospredje postavila razvoj kitajskih proizvajalcev električnih avtomobilov, zlasti konec znatnih subvencij in izredno ugodnega kreditiranja. Portal The Diplomat je konec lanskega leta poročal, da proizvodna zmogljivost električnih avtomobilov kitajskih znamk za trikrat presega domače povpraševanje. Dobički so se že skrčili. Med podjetji, ki kopičijo dolg, je domnevno tudi kitajski prvak električnih vozil BYD. Računovodsko podjetje GMT Research je namreč opozorilo, da se je BYD v preteklosti močno zanašal na financiranje iz obratnega kapitala, kar je prikrivalo naraščajoče ravni dolga.
Z drugimi besedami: uporabljal je kratkoročne obveznosti do dobaviteljev kot vir financiranja lastnega poslovanja. Podjetje je naročilo dele pri dobaviteljih, a jih ni plačalo takoj – namesto tega je izdalo nekakšno zadolžnico. Dobavitelji so to zadolžnico lahko prodali banki s popustom in tako prej prišli do denarja, BYD pa je dejansko plačal šele čez 6, 12 ali celo 18 mesecev. Za BYD je bilo to ugodno, ker je denar, ki bi ga sicer izplačal dobaviteljem, ostal v podjetju, kjer so ga lahko investirali. Hkrati te obveznosti formalno niso »posojilo« in ne nosijo obresti. Prav tako na bilanci stanja izkazujejo »poslovne obveznosti«, ne pa »dolga«. Ker pa je praksa naletela na odpor, so jo začeli opuščati. GMT je konec lanskega leta zato poročal o 641-odstotni rasti dejanske zadolženosti BYD glede na začetek leta, neto dobiček pa se je v prvih devetih mesecih leta 2025 skrčil za skoraj tretjino.
Geopolitična igra in iskanje ravnotežja
Na geopolitični ravni Kitajska medtem krepi svojo vlogo posrednika. Predsednik Xi Jinping poziva k premirju in hkrati ohranja odnose tako z Iranom kot z državami Perzijskega zaliva. Analitiki poudarjajo, da si Peking sicer želi šibkejše ZDA, vendar ne nepredvidljivih – stabilnost ostaja ključna za kitajske interese.
Kot še poudarja BBC, globalne ambicije Kitajske pomenijo malo za delavce na terenu. Njihove plače stagnirajo, delovni pogoji ostajajo težki, prihodnost pa negotova. Eden izmed njih, ki je na sejmu čistil stranišča, je za 14 ur dela prejel le 150 juanov (19 evrov). Njegov smeh ob tem razkriva ironijo – država raste, a mnogi njeni delavci ostajajo ujeti na robu preživetja.