V Tivatu v Črni gori je v petek potekal vrh EU-zahodni Balkan, ki so se ga udeležili tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, novi slovenski premier Janez Janša ter seveda voditelji vseh šestih balkanskih držav, ki niso članice EU, tudi predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki se decembra takšnega vrha v Bruslju ni udeležil, ker EU ni odprla novega pristopnega poglavja s Srbijo.
Prišla sta tudi predsednik evropskega sveta Antonio Costa in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki sta na novinarski konferenci ob koncu vrha Črni gori obljubila članstvo v EU do leta 2028. »Samo nadaljevati mora reforme,« je rekla von der Leynova.
Državi gostiteljici so se torej uresničile želje. Zasluga gre mladi ekipi na oblasti, ki zagnano izvaja reforme na vseh področjih. A s svojimi 600.000 prebivalci naj po včlanitvi ne bi imela pravice veta, za vsak primer, da se ne bi ponovila zgodba s proruskim Viktorjem Orbanom, ki je z vetom vrsto let onemogočal marsikatero odločitev EU, zlasti glede pomoči Ukrajini in sankcij Rusiji.
Spodbuda Tirani
»Upam, da bo Albanija sledila Črni gori,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v Tivtu in tako spodbudila uradno Tirano. Albanija velja za državo, ki je za Črno goro najbolje na poti proti EU, jo pa vlečejo navzdol težave v boju proti korupciji.
Predsednica evropske komisije je spodbudila tudi preostale štiri zahodnobalkanske države k reformam, torej k približevanju Uniji. Toda Severno Makedonijo, ki je pred leti rešila težave z Grčijo, zdaj že nekaj časa blokira Bolgarija, ker vlada v Skopju noče vpisati bolgarske manjšine v ustavo.
V reformah, zlasti na področju pravosodja in boja proti korupciji, pa močno zaostajajo Srbija, Kosovo ter Bosna in Hercegovina, ki zato tudi ne prejemajo denarja iz načrta za rast. Evropska unija je v tem projektu šesterici držav namenila šest milijard evrov, da bi spodbudila njihov gospodarski razvoj, reforme in njihovo medsebojno gospodarsko povezovanje. Revna BiH je na primer že izgubila 108 milijonov evrov, do junija 2027 pa bo še dragocenih 374 milijonov, če ne bo potrebnih reform na področju pravosodja in boja proti korupciji.
Za novi model pristopno-širitvenega procesa
Udeleženci vrha so veliko pozornosti posvetili tudi novemu nemško-francoskemu predlogu, ki naj bi zagotovil novo dinamiko v procesu širitve. Šesterici držav naj bi na njihovi poti v Evropsko unijo poenostavili postopke, zmanjšali birokratske ovire in omogočili postopno vključevanje. Tako bi lahko vstopile na skupni trg z EU, podobno je denimo storila Švedska osemnajst let prej, preden je leta 1995 postala polnopravna članica. Države kandidatke bi se lahko kot opazovalke udeležile zasedanj evropskega sveta, njihovi nacionalni parlamenti pa bi imeli skupna srečanja z evropskim parlamentom. Sodelovale bi lahko v programih EU, kot sta Erasmus in Digitalna Evropa, pa tudi v varnostni in obrambni politiki EU. Že v četrtek pa je EU z omenjeno šesterico balkanskih držav odobrila pogajanja o njihovi vključitvi v evropski sistem nizkih stroškov pri gostovanju v mobilnih omrežjih drugih držav.
Odgovornost je tudi na strani EU
Širitev na šest držav zahodnega Balkana je postala pomembna za Evropsko unijo, zlasti po ruskem napadu na Ukrajino in siceršnjih globalnih sprememb, ker želi Bruselj v času vse večjih napetosti v svetu povečati svoj vpliv v tej regiji in tako zmanjšati vmešavanje Kitajske in Rusije. V tem smislu je treba razumeti tudi izjavo kanclerja Merza v Tivtu: »Evropska unija mora pokazati, da je sposobna širitve. (…) Jasno mora biti, da ta del Evrope pripada prihodnosti EU.« Spomnil je, da EU že 13 let ni sprejela nove članice (zadnja je bila Hrvaška), kar kaže, kot je dejal, da je odgovornost tudi na strani EU.