Nekdaj je to veljalo za Srbijo, pa je na tej poti zastala. Srbski predsednik Aleksandar Vučić bo to nedvomno začutil med svojim obiskom Tivta, kamor bo po četrtkovih napovedih prišel kljub opozorilom, da mu morda strežejo po življenju. Napetosti med črnogorskimi in srbskimi oblastmi niso nove, v Beogradu pa nikoli niso dobro prenesli ločitve leta 2006, ko se je Črna gora osamosvojila, potem ko je bila po razpadu Jugoslavije v skupni državi s Srbijo.
Dobri pogovori v Beogradu
Pred vrhom je predsednik evropskega sveta Antonio Costa obiskal vseh šest držav v regiji, ki bi rade vstopile v EU. V četrtek je bil v Beogradu, kjer sta se z Vučićem pogovarjala v prijateljskem vzdušju. Costa ga je pozval k ukrepom na področju svobode medijev in pravne države, pa tudi k uskladitvi srbske zunanje politike z evropsko. Vučić je rekel, da je zelo zadovoljen s pogovori, Costa pa je novinarjem dejal, da EU še naprej podpira Srbijo na njeni poti v EU. Zavzel se je za dialog med Beogradom in Prištino. Oba sta poudarila velik pomen gospodarskega sodelovanja. EU je vsekakor daleč najpomembnejši trgovinski partner Srbije, slednja pa ima z EU več trgovine kot vseh pet preostalih držav skupaj, kot pravijo v Beogradu. Vučić mu je med drugim obljubil, da bo Srbija upoštevala priporočila beneške komisije glede novih zakonov o sodiščih in tožilstvih.
Socialist Costa, izjemno uspešen portugalski premier v letih 2015–2024, bo v petek vodil vrh zahodni Balkan-EU v Boki Kotorski, kjer bi lahko prisotni voditelji vseh pomembnih držav članic dali Črni gori zeleno luč za vstop v EU, a morda tako, da vsaj v prvih letih članstva ne bi imela pravica veta.
Je Srbija pripravljala zborovanja v Črni gori?
Vučić na decembrskem vrhu zahodni Balkan-EU v Bruslju ni sodeloval, ker EU s Srbijo ni odprla novega pogajalskega poglavja. Pred enim mesecem pa se v Armeniji ni udeležil srečanja voditeljev vseh evropskih držav. Zdaj je – najbrž tudi zaradi več sto milijonov evrov evropske pomoči – odločen, da pride v Tivat, čeprav mu je srbska tajna služba pot v Črno goro odsvetovala, ker naj bi tam delovale sovražne tajne službe in kriminalne skupine, kot je kavaški klan. Kot pravi, se teh groženj ne boji, edina njegova skrb je, da bi ljudje v Srbiji boljše živeli in da bi bila Srbija uspešnejša. Poleg tega je Costi in predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, ki se bo prav tako udeležila vrha, dal besedo, da bo prišel v Tivat. »V Črni gori jim moram povedati, da Srbija ne maltretira sosednje države,« je še dejal na srbski televiziji.
Sicer je Črna gora v sredo poslala nazaj v Srbijo 87 potnikov, takoj ko so s čarterskim letom prišli iz Beograda v Tivat. Menda so pripravljali zborovanja, na katerih bi pokazali, da državljani Črne gore podpirajo Vučića. Medij nova.rs piše, da je črnogorske oblasti o tem, da gre za ljudi, povezane z Vučićevo stranko, in kriminalce, obvestila francoska tajna služba DGSE, ki je za to izvedela od francoskega podjetja Vinci, ki upravlja beograjsko letališče Nikole Tesle.
Vučić je izjavil, da vseeno odhaja v Tivat in da bo tam povedal vse, kar ima povedati. Črnogorski mediji so potem poročali o zastojih na mejnih prehodih za vstop v Srbijo in ugibali, ali gre za povračilne ukrepe. Na več koncih v Črni gori so se pojavili napisi proti Vučiću.
Tako je sam vrh v četrtek ostal nekoliko v senci tega dogajanja. Costa je pred vrhom napovedal, da iščejo pot za pospešitev širitve EU in sprejem novih članic z zahodnega Balkana označil za največjo geopolitično investicijo Evrope. Dejal je, da bodo na vrhu govorili o tem, kako spremeniti proces in metodologijo, da bi postopek potekal hitreje. Dejal je tudi, da morajo okrepiti medsebojno zaupanje in da v kandidatkah ne sme prevladati občutek zagrenjenosti, saj »širitev ni utopija, ampak je nekaj, kar lahko v prihodnjih letih postane resničnost«. Od zadnje širitve je minilo trinajst let. Hrvaška je postala članica 1. julija 2013.
