Koliko izrednih dogodkov se mora zgoditi, da prenehajo biti izredni in del nove realnosti? To je vprašanje, s katerim se je zadnja leta intenzivno ukvarjala svetovna pomorska industrija. Napadi hutijevcev v Rdečem morju, vojna v Ukrajini in zdaj še (deloma) zaprta Hormuška ožina, ob tem pa še plutje flote v senci, ki z lažnimi zavarovanji izigrava sankcije in ustaljena pravila plovbe. Ladjarji in organizacije se že prilagajajo novi realnosti z večjo fleksibilnostjo, strožjimi varnostnimi protokoli in previdnejšimi investicijami.
"Ne gre le za regionalne spopade, temveč se preizkuša celoten globalni regulativni okvir," je ocenil Tim Wilkins, generalni direktor združenja Intertanko, na pomorski konferenci Posidonia v Atenah. "Tovrstne kompleksnosti, ko se stvari dogajajo ena za drugo in tako hitro, ni bilo še nikoli. Zato se industrija premika v novo fazo, v nov način poslovanja," je dodal.
Prilagajanje varnostnih protokolov
Ta premik je že viden v praksi. Baltic and International Maritime Council (BIMCO), največje svetovno pomorsko združenje, je izdal nove smernice za ladje, ki prečkajo Hormuško ožino. Dokument posadkam svetuje, kako se odzvati na raketne napade, napade z droni, motenje satelitskih signalov, nevarnosti min in poskuse vkrcanja.
Ladjarji poskušajo predvideti vse možne scenarije, saj priprava bistveno poveča možnosti za zmanjšanje izgub posadke in ladij. "To, čemur smo priča danes, ni niti približno podobno temu, kar smo videli v preteklosti," je med razpravo dejal Svein Ringbakken, izvršni direktor norveškega vzajemnega združenja za zavarovanje vojnih tveganj ladjarjev. "Oceani so postali prizorišče konfliktov velikih sil," je povedal. "Pomorska industrija je postala tarča … od Arktike pa vse do Južnokitajskega morja."
"Gremo skozi zelo nasilno prerazporeditev svetovne moči," je dodal Nikos Triantafilakis, generalni direktor družbe W Marine. "To je nova norma. Ladje so postale orožje in na to moramo biti pripravljeni."
Grožnja "flote v senci" in politični pritiski
V preteklosti je bilo tveganje mogoče izračunati in oceniti s protokoli. Pri tveganjih sedanje magnitude pa združenja članom svetujejo, naj se nevarnim območjem preprosto izogibajo. Costas Delaportas, predsednik in izvršni direktor družbe DryDel Shipping, je dejal, da morajo podjetja zdaj pri načrtovanju potovanj rutinsko upoštevati geopolitične šoke, izpostavljenost sankcijam in pomanjkanje goriva. "V enem samem dnevu lahko vidite, kako hitro se spremenijo pravila," je opozoril. "Kljub temu da ste vse naredili pravilno, se lahko čez noč soočite s spremembami."
Nezanesljivost že vpliva na investicijske odločitve. Nekatera največja podjetja za prevoz suhega tovora zadržujejo naročila novih plovil in ohranjajo likvidnost, dokler tržni pogoji ne postanejo jasnejši. Kljub temu pa oblikovalci politik opozarjajo industrijo, naj te nestabilnosti ne sprejme kot nekaj samoumevnega. Med drugim tudi evropski komisar za promet Apostolos Cicikostas. Ta je opozoril na grožnjo, da bi zaprtje Hormuške ožine začeli obravnavati kot "novo normalnost". Poudaril je, da je to izredno problematično in nevarno, saj sprejemanje omejitev ali prisilnih praks v mednarodnih vodah postavlja nevaren precedens.
Poleg neposrednih konfliktov vodilne v industriji skrbi tudi ruska flota v senci – na stotine tankerjev, ki delujejo zunaj standardov in nadzora, ki veljajo za preostalo industrijo. Tudi ta pojav je močno destabiliziral tankerski sektor in svetovni regulativni sistem, njegove posledice pa bodo najverjetneje trajale celo dlje kot posamezne krize.