V času iskanja varnejših in manj obremenjenih pomorskih poti ter ponovnih napetosti v strateških prelivih, kot je Hormuška ožina, se znova več govori o projektu Carigrajski kanal.
Glavni cilj turške vlade je razbremenitev bosporske ožine, ki povezuje Črno morje z Marmarskim in posledično prek Sredozemlja tudi z Balkanom. To pot trenutno množično uporabljajo trgovske ladje iz Rusije, Ukrajine, Bolgarije, Romunije in Gruzije za prevoz energentov in industrijskih proizvodov.
Z gradnjo novega kanala želijo zmanjšati tveganja za pomorske nesreče, trčenja in razlitja nevarnega tovora v neposredni bližni gosto naseljenih delov Carigrada. Projekt predvideva tudi gradnjo spremljevalnih objektov, kot so pristanišča, marine in logistični center.
Projekt je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan napovedal že leta 2011. Uradni začetek gradnje z otvoritveno ceremonijo je bil leta 2021, ko se je začela gradnja mostu Sazlidere. Gradnja se odtlej močno zatika. Nedavni satelitski posnetki namreč kažejo, da je most še vedno v gradnji.
V vladnih gradivih so stroški ocenjeni na 75 milijard turških lir oziroma približno milijardo evrov, izvedba pa je predvidena prek javno-zasebnega partnerstva.
Tuje analize ocenjujejo vrednost projekta precej višje, saj je Reuters leta 2025 vrednost ocenil na 1,7 milijarde evrov, nekatere mednarodne analize pa so omenjale celo razpon med 7 in 15 milijardami evrov.
Nasprotovanje javnosti
Maja 2025 je Reuters poročal, da je projekt praktično ustavljen zaradi finančnih težav, ekonomske nestabilnosti in nasprotovanja javnosti. Minister za promet Abdulkadir Uraloglu je zatrdil, da se bodo dela nadaljevala takoj, ko bodo zagotovljena sredstva.
Umetni kanal sproža številne pravne in okoljevarstvene pomisleke. Režim plovbe skozi turški ožini Bospor in Dardanele od leta 1936 ureja konvencija iz Montreuxa. Čeprav Turčija trdi, da novi kanal tega režima ne spreminja, strokovnjaki opozarjajo na možnost mednarodnih interpretacijskih sporov, še zlasti ker je Črno morje po izbruhu vojne med Rusijo in Ukrajino pridobilo vojaško in logistično pomembnost.
Okoljski pomisleki
Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da zaradi tega megaprojekta na severu mesta že zdaj krčijo gozdove in uničujejo lokalno biodiverziteto. Veliko težavo predstavlja tudi naravna razlika med vodama obeh morij. Črno morje ima zaradi pritoka velikih rek nižjo slanost kot Marmarsko morje. Članek, ki ga je leta 2026 objavilo Ameriško društvo gradbenih inženirjev, opozarja, da bi odprtje vzporednega kanala spremenilo morske tokove ter povzročilo trajno in nepopravljivo onesnaženje Marmarskega morja in Bosporja.
Ekologi in lokalne oblasti Carigrada, ki projektu nasprotujejo, prav tako opozarjajo, da bi gradnja lahko neposredno ogrozila bližnje rezervoarje sladke vode, kar je kritično za velemesto, ki se spopada s hitro rastjo prebivalstva in podnebnimi tveganji.
Opozicija zato obtožuje vlado, da daje prednost dragemu in ekološko tveganemu projektu, namesto da bi denar investirala v varno stanovanjsko gradnjo in infrastrukturo, odporno proti potresom, ter zaščito vodnih virov.