Tako zagovorniki ohranitve Unije kot podporniki njene razgradnje se pripravljajo na morebitne ustavne pretrese, če bi po prihodnjih volitvah na Otoku zmagala Farageeva reformistična stranka Reform UK. Skrbi jih tudi možnost, da bi Farage postal vodja močne opozicije ali del vladajoče koalicije, piše Gurardian.
Po njihovem mnenju bi vlada pod Farageevim vodstvom lahko sprožila nagel referendum o združitvi Irske in uvedla strožje protiimigracijske ukrepe po zgledu administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar bi še dodatno odtujilo keltske narode.
Nekdanji prvi minister Walesa Mark Drakeford je dejal, da si je danes mogoče predstavljati, da bodo »čez le nekaj let ljudje na irskem otoku gledali čez Irsko morje v državo, kjer bodo posebne enote, podobne ameriški službi ICE, ljudi prijemale kar na ulicah«.
Drakeford, ki sicer zagovarja obstoj Združenega kraljestva, meni, da se je britanska politika trajno spremenila. Boji se, da morda ne bo časa za premišljeno razpravo o prihodnosti države, če bi Farage prišel na oblast ali bi njegova stranka močno povečala število poslancev.
Na konferenci v Belfastu, ki jo je organizirala Socialdemokratska in laburistična stranka (SDLP), je opozoril: »Združeno kraljestvo je prostovoljna zveza štirih narodov in v vsaki prostovoljni zvezi morajo imeti ljudje možnost ostati ali oditi.«
Na istem dogodku je irski minister za pravosodje Jim O'Callaghan dejal, da bi morala Irska začeti priprave na združitev otoka, namesto da čaka, da tempo narekuje angleški nacionalizem.
Nepredvidljiva prihodnost
Po ocenah irskih politikov bi lahko letna britanska proračunska podpora Severni Irski, ocenjena med 6 in 20 milijardami funtov (med 7 in 23 milijardami evrov), postala pomembna politična tema za Faragea, podobno kot je bila med kampanjo za brexit trditev o domnevnem tedenskem prispevku Združenega kraljestva v proračun EU.
Voditeljica SDLP Claire Hanna je dejala: »Počakajte, da vidi naš račun. Če bodo angleški nacionalisti podrobneje pogledali, koliko sredstev potrebuje Severna Irska, bi to lahko postalo politično orožje.«
Dodala je še: »Po brexitu ne moremo več trditi, da je fenomen Nigela Faragea le kratkotrajna epizoda. Postal je stalnica britanske politike. Zato je modro, da razmišljamo o svoji ustavni prihodnosti in ne čakamo, kam nas bodo odpeljali dogodki.«
Tudi stranka Sinn Féin, ki že dolgo zagovarja referendum o združitvi Irske, opozarja, da morajo biti priprave temeljite. Nekdanji finančni minister Severne Irske Conor Murphy meni, da bi Farage lahko izkoristil višje ocene stroškov financiranja Severne Irske.
»Lahko bi rekel: 'Prihranili bomo ta denar, če Irce pustimo, da gredo svojo pot. Srečno in nasvidenje.' Ne trdim, da bo to storil, vendar je takšna narava njihove politike. Je trumpovska. Nepredvidljiva.«
Murphy zato poziva irsko vlado, naj se že zdaj pogovarja z britanskimi oblastmi o pravilih morebitnega referenduma.
»Postaviti moramo temelje in določiti pravila, da bodo zaščitena pred morebitnim političnim kaosom.«
Referendum o združitvi Irske
Tudi nekdanji irski premier Leo Varadkar meni, da vlada pod vodstvom Faragea sicer ni najverjetnejši scenarij, vendar bi lahko pospešila razpis referenduma o združitvi Irske.
»Pospešek bi lahko bila vlada s stranko Reform UK, ki bi še zaostrila brexit, trdila, da je spodletel zato, ker ni bil dovolj odločen, ter ponovno odprla vprašanja odnosa do Evropske unije in evropske konvencije o človekovih pravicah.«
Farage je že večkrat napovedal, da želi Združeno kraljestvo umakniti iz sistema evropske konvencije o človekovih pravicah in ponovno odpreti razpravo o velikonočnem sporazumu iz leta 1998, ki temelji na tej konvenciji.
