»Sprememba prihaja v britansko politiko,« je na zborovanju na predvečer nadomestnih poslanskih volitev v manchestrskem okrožju Makerfield poudaril 56-letni laburistični kandidat Andy Burnham. Med njegovimi navdušenimi navijači, ki so pozirali pred geslom njegove kampanje »Vote Andy for us« (Glasuj za Andyja za nas), je bil po navadi prikupno zmedeni igralec Hugh Grant, znani kritik politikov. Kar nekaj časa je imel tudi politične ambicije, ne bi pa ga mogli razglasiti za levičarja, kot je Burnham. Zakaj je bila njegova navzočnost simbolična in pomembna za Andyja? Zato, ker je pred filmskimi kamerami upodobil osebo, ki jo hoče v resničnem življenju igrati Burnham. V božični limonadi Love Actually je bil Grant Richard Curtis: zaljubljeni samski britanski premier. Filmski premier je ponudil podporo zelo verjetnemu bodočemu dejanskemu premierju. In »državljanski vojni v vladajoči laburistični stranki«, ki jo z veliko veselja napovedujejo desničarski mediji.
Noč ima levičarsko moč
Sredi povolilne noči, ko je bilo že jasno, da je zmagal, je Burnham hitro napovedal »spremembo režima« v Londonu. »Vsi vemo, da politika ni dobra. Ta noč utegne biti prelomnica, to je zadnja priložnost za spremembo. To je rezultat, ki lahko ustvari državo, ki deluje za vse.« To niso besede novega poslanca. Jutro po zmagi, ko so prešteti glasovi pokazali, da je dobil več glasov kot vsi njegovi tekmeci skupaj, skoraj 55 odstotkov, je še jasneje napovedal, da se bo podal v bitko za voditelja laburistične stranke in britanskega premierja. »Položili bomo novo pot za Britanijo. Najboljše, kar lahko rečemo o minuli noči, je, da je obstajala nevarnost, da bomo gledali Britanijo in njeno politiko propadati na poti teme in razhajanj. Ljudi bomo spet združili. Poslanec bom za vse, ne glede na to, kako so volili,« je dejal Burnham. To niso besede novopečenega poslanca, ampak poslanca, ki misli, da bo kmalu premier.
o so bile najpomembnejše nadomestne poslanske volitve v zgodovini, ker se je Burnham za poslanski sedež odkrito potegoval kot bodoči premier. In kot levičar. Ker je tako prepričljivo zmagal v delu Anglije, kjer je na lokalnih volitvah pred manj kot dvema mesecema Farageeva desničarska stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo (Reform UK) pometala z laburisti in vsemi drugimi strankami. Farage je razočaran in se jezi na konkurenčno novo desničarsko stranko Obnovimo Združeno kraljestvo (Restore UK), ki jo je ustanovil njegov nekdanji pajdaš Rupert Lowe. Desnica tudi s skupnim številom glasov ne bi zmagala. Burnham je dobil skoraj 55 odstotkov glasov, kandidat Reform UK 34,51 odstotka, kandidatka Restore UK 6,84 odstotka, kandidatka konservativcev pa celo samo dva odstotka. Skupaj torej samo 43,35 odstotka. Reform UK ocenjuje, da volilci niso glasovali za Burnhama, ampak enako kot na nedavnih angleških lokalnih volitvah proti Starmerju, ker se ga hočejo znebiti kot premierja.
Bo Starmer vztrajal ali odstopil?
Ključno vprašanje po Burnhamovi zmagi je, kaj bo naredil Starmer, ki mu je ne samo čestital, ampak njegovo zmago razglasil za veliko laburistično zmago. Ta naj bi pokazala, da lahko laburisti na prihodnjih parlamentarnih volitvah (redne so predvidene maja 2029) premagajo Reform UK, ki že dolgo vodi v raziskavah javnega mnenja. Pred volitvami v Makerfieldu ga je očitno poskusil podkupiti, saj mu je v primeru zmage ponujal »veliko vlogo v vladi«. Po Burnhamovi zmagi kot vsakič, kadar na Otoku govorijo o njegovi zamenjavi in pozivih k odstopu, zatrjuje, da ne bo odstopil in da se bo bojeval za ohranitev premierskega položaja in da bi voditeljske volitve Britanijo pahnile v nepotrebni kaos in raztrgale laburistično stranko in gibanje, kar zveni kot politično čustveno izsiljevanje. Prevladuje mnenje, da so Starmerju premierski dnevi šteti. Burnhamov politični štab namiguje, da bodo Starmerju dali nekaj dni, da razmisli in se prav odloči: za organiziran odstop/primopredajo oblasti.
Za poskus Starmerjevega rušenja pa Burnham, ki bi bil prvi odkriti britanski premier – katolik, in drugi verjetni kandidati, med njimi nekdanji zdravstveni minister Wes Streeting, ki bi bil prvi odkrito gejevski premier, in nekdanja premierjeva namestnica Angela Rayner, ki bi bila prva nekdanja mati samohranilka na premierskem položaju, potrebujejo pisno podporo najmanj dvajsetih odstotkov (81) laburističnih poslancev, premier pa vnaprej ne potrebuje podpore niti enega. O voditelju stranke, ki avtomatično postane premier, če je ta na oblasti, v laburistični stranki odločajo člani stranke in člani pridruženih sindikatov.