Prihodnje leto evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi.
Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka.
Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast.
Posledice vojne na Bližnjem vzhodu
Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni.
Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka.
V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027.
Umar: Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu aprila upad zaupanja in zvišanje inflacije
Posledice konflikta, ki se je začel z ameriško-izraelskim napadom na Iran, je ocenjeval tudi Umar. Vojna na Bližnjem vzhodu v prvem četrtletju letos še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, saj se je gospodarska rast okrepila, je pa močno zaznamovala aprilske kazalnike zaupanja in inflacijo. Razmere na trgu dela so ostale stabilne, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V prvem četrtletju se je bruto domači proizvod v četrtletni primerjavi okrepil za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,0 odstotka. Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, je v danes objavljeni publikaciji zapisal Umar.
Nadaljevala se je zmerna rast zasebne potrošnje, gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij, zlasti gradbenih, prav tako so bila pozitivna gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je nekoliko okrepila predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država – zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu – ter višjih izdatkov za blago in storitve.
Medtem ko so se kazalniki razpoloženja v evrskem območju začeli slabšati že marca, je v Sloveniji zaupanje upadlo aprila, najbolj med potrošniki. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa so bili skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.
Podjetja za drugo četrtletje kot glavne omejitvene dejavnike izpostavljajo negotove gospodarske razmere, nizko tuje povpraševanje in pomanjkanje usposobljene delovne sile, povečalo se je tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa ostaja razmeroma nizko, ugotavlja urad.
Število delovno aktivnih oseb je marca ostalo skoraj nespremenjeno, število brezposelnih pa se je aprila tekoče znižalo. Visok dvig minimalne plače je pospešil medletno nominalno rast povprečne bruto plače v januarju in februarju, v javnem sektorju pa je rast ostala razmeroma visoka predvsem zaradi izvajanja plačne reforme.
Število delovno aktivnih je medletno najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih in trgovini. V javnih storitvah, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, pa se je povečalo. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Že od oktobra 2024 pa narašča število brezposelnih mladih (15–29 let), kar je po ugotovitvah Umarja predvsem posledica vstopa večjih generacij na trg dela.
Medletna nominalna rast povprečne bruto plače ostaja visoka, februarja je znašala 7,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila 7,8-odstotna, rast je bila najvišja v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je bila 5,9-odstotna, kar je povezano z izvajanjem plačne reforme.
Že višja inflacija
Inflacija se je aprila pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu medletno okrepila na 3,1 odstotka, potem ko je marca znašala 2,5 odstotka. Cene naftnih derivatov so k medletni inflaciji prispevale približno eno odstotno točko. Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj tretjino, pogonskih goriv in maziv pa za skoraj petino.
Približno desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva ter za skoraj pet odstotkov višje cene v skupini prevoz so skupaj prispevale skoraj dve tretjini medletne inflacije. V tem so se samo naftni derivati podražili za 17,5 odstotka.
Še naprej pa se je zniževala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki je bila enoodstotna, kar je najnižje po juliju 2024.
Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 698 milijonov evrov, kar je 133 milijonov več kot v lanskem prvem četrtletju. Prihodki so se medletno zvišali za približno desetino, kar je več kot v enakem obdobju lani. Okrepila se je zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Višja je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost, dohodnine ter prihodkov od evropskih sredstev (za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost). Prihodki od trošarin pa so bili medletno nižji.
Odhodki so bili medletno višji za 11,2 odstotka, kar je nekoliko višja rast kot v lanskem prvem četrtletju. K njihovi rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Investicijski odhodki so bili medletno višji, zlasti za nakup vojaške opreme ter investicije v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.