Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. Domača potrošnja se je tako medletno povečala za 3,7 odstotka, pri čemer je šla poraba gospodinjstev navzgor za 2,7 odstotka, poraba države pa za 3,9 odstotka, je danes objavil statistični urad.
Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. Izdatki države za končno potrošnjo so se medtem povečali za 3,9 odstotka.
V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Menjava s tujino je tako rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotka.
Rast je bila tako precej višja od povprečja v evrskem območju in celotni EU, kjer je bila rast na četrtletni ravni 0,1- oz. 0,2-odstotna, medletno pa 0,8-odstotna. Slovenija je bila tako po rasti med državami, za katere je evropski statistični urad Eurostat imel podatke, z najvišjimi stopnjami rasti. V medletni primerjavi je triodstotno rast zabeležil le še Ciper.
Dodana vrednost v prvih letošnjih treh mesecih je bila medletno višja za 2,6 odstotka. Najvišjo rast, 15-odstotno, je zabeležilo gradbeništvo. V predelovalnih dejavnostih je šla po lanskem upadanju medletno navzgor za 1,4 odstotka, v trgovini in popravilih vozil, prometu in skladiščenju ter gostinstvo pa je bila skupno višja le za 0,3 odstotka.
Statistični urad je ob podatkih o BDP objavil tudi podatke o zaposlenosti. Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1,097 milijona oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost glede na prejšnje trimesečje povečala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za okoli 4000 oseb.
V celotnem letu 2026 naj bi Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov dosegla nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP z 2,1 na 2 odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na 2 odstotka. Nekaj dni pozneje so na 2 odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Visoka rast v gradbeništvu
Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v prvih treh mesecih za 20,6 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Pri tem je porasla vrednost vseh vrst gradbenih del, najbolj pri inženirskih objektih, skoraj za tretjino. Vrednost del je bila tako v mesečni kot v medletni primerjavi višja tudi v marcu.
Vrednost del pri gradnji inženirskih objektov je bila za 30,2 odstotka, specializiranih gradbenih del za 18,1 odstotka in na stavbah za 15,7 odstotka višja kot v lanskih prvih treh mesecih, je danes objavil državni statistični urad.
Marca je bila vrednost gradbenih del za 3,3 odstotka višja kot februarja. Zvišale so se vrednosti vseh vrst del: pri specializiranih gradbenih delih za 4,5 odstotka, gradnji inženirskih objektov za 2,6 odstotka in stavbah za 0,8 odstotka.
V primerjavi z marcem lani je vrednost opravljenih gradbenih del porasla za 29,6 odstotka. Tudi v tej primerjavi so se zvišale vrednosti vseh vrst del, in sicer pri gradnji inženirskih objektov za 34,7 odstotka, specializiranih gradbenih delih za 28 odstotkov in pri delih na stavbah za 26,8 odstotka.