Google oziroma njegova matična družba Alphabet je eno od podjetij, ki jih je komisija v okviru akta o digitalnih trgih označila za t. i. vratarje. Gre za podjetja, ki imajo močan gospodarski položaj, pomembno vplivajo na notranji trg in so dejavna v več državah EU. Poleg tega imajo močno posredniško vlogo med poslovnimi in končnimi uporabniki.
Tehnološki velikan je bil med drugim za vratarja opredeljen za storitvi Google Search in Google Play.
Bruselj je v okviru preiskave, ki jo je sprožil marca 2024, med drugim ugotovil, da nekatere lastnosti in funkcionalnosti iskalnika Googlove storitve obravnavajo ugodneje kot storitve tekmecev, s čimer krši zakonodajo.
Svoje storitve – med drugim na področjih nakupovanja, rezervacije hotelov, prevoza in športa – na primer prikazuje na vrhu strani z rezultati iskanja ali pa jih vizualno izpostavi, medtem ko storitve konkurence niso tako vidne.
Zaradi te kršitve mu je Bruselj naložil 460 milijonov evrov kazni. Plačilo 430 milijonov evrov pa mu je naložil, ker Google ne izpolnjuje svoje obveznosti iz akta o digitalnih trgih, da morajo imeti razvijalci aplikacij možnost, da svoje uporabnike brezplačno obveščajo o cenejših ponudbah, ki so na voljo na drugih kanalih, jih usmerjajo k tem ponudbam in jim omogočajo nakup.
Google namreč razvijalcem aplikacij tehnično preprečuje, da bi stranke usmerjali na ponudbe in distribucijske kanale po lastni izbiri.
Ameriški tehnološki velikan mora zdaj sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili enakopravno obravnavo storitev drugih ponudnikov v njegovem iskalniku. Razvijalcem aplikacij, ki te ponujajo prek trgovine Google Play, pa mora omogočiti, da jih lahko neovirano ponujajo tudi zunaj njegove trgovine.
Če tega ne bo storil v 60 dneh, mu lahko Bruselj poleg 890-milijonske globe, na katero se lahko sicer Google še pritoži, naloži še plačilo periodičnih kazni.
Določene ukrepe je sicer že sprejel in po ocenah evropske komisije predstavljajo dober korak k upoštevanju akta o digitalnih trgih.