»Nočem zveneti kot nekdo, ki po nepotrebnem povzroča preplah, vendar bodo teroristi morda kmalu sposobni uporabiti biološko orožje,« je McCallum dejal v letnem govoru o glavnih varnostnih grožnjah 13. oktobra.
Na podobno nevarnost je junija 2026 opozoril tudi Stéphane Bancel, izvršni direktor biotehnološkega podjetja Moderna, ki razvija zdravila in cepiva. »Zelo me skrbi bioterorizem. Danes je mogoče zelo poceni razviti virus v garaži in ga razširiti po Evropi,« je dejal.
Nevarnost po ocenah strokovnjakov ne izvira le iz tehnološkega napredka, temveč tudi iz vse tesnejšega sodelovanja teroristov, obveščevalnih služb sovražnih držav in kriminalnih skupin. Takšna povezovanja so posebej pomembna v kontekstu hibridnega vojskovanja, pri katerem lahko države za doseganje političnih ciljev uporabljajo tudi posrednike.
McCallum je opozoril tudi na možnost napadov z radiološkim orožjem ter uporabo brezpilotnih letalnikov, podprtih z umetno inteligenco.
Biološko orožje ima dolgo zgodovino
Uporaba povzročiteljev bolezni v vojaške namene sega več stoletij v preteklost. Med zgodovinskimi primeri so poskusi širjenja bolezni z okuženimi živalmi ali trupli. V 20. stoletju so se raziskave in razvoj biološkega orožja močno razširili, zlasti med drugo svetovno vojno in hladno vojno.
Po podatkih ameriških obveščevalnih služb je bilo med letoma 1900 in 1999 zabeleženih 415 terorističnih napadov, pri katerih je bil uporabljena kemična, biološka ali cepljiva jedrska snov.
Grožnja ni izginila niti po koncu hladne vojne. Leta 2001 so v ZDA poslali pisma, ki so vsebovala antraks. Okužilo se je 22 ljudi, pet jih je umrlo.
Umetna inteligenca odpira nove možnosti
Biološko orožje bi lahko poskušale uporabiti državne strukture, teroristične in skrajne organizacije ali posamezniki. Razvoj umetne inteligence in drugih tehnologij po mnenju strokovnjakov odpira nove možnosti za načrtovanje napadov, obenem pa otežuje varnostni nadzor.
Med razlogi, zaradi katerih bi se storilci lahko odločili za biološko orožje, članek izpostavlja možnost povzročanja množičnega strahu, širjenja okužb in velikega števila žrtev. Toda dejanska izdelava in uporaba takšnega orožja sta odvisni od številnih bioloških, tehničnih in logističnih dejavnikov, zato opozoril o novih možnostih ni mogoče enačiti z dokazom, da je tak napad neizbežen.
Skrb vzbuja tudi odpornost proti antibiotikom
Članek opozarja tudi na tveganja, povezana z nalezljivimi boleznimi in omejenimi možnostmi zdravljenja. Posebej izpostavlja pljučno kugo, pri kateri lahko bolezen brez zdravljenja hitro napreduje in je pogosto smrtna. Zgodnje zdravljenje z ustreznimi antibiotiki je zato ključnega pomena.
Pomemben širši zdravstveni problem je tudi odpornost bakterij proti antibiotikom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in drugih mednarodnih zdravstvenih ustanov protimikrobna odpornost že zdaj povzroča veliko število smrti po svetu, razvoj novih zdravil pa ne dohaja vedno hitrosti širjenja odpornosti.
Opozorila obveščevalnih služb tako odpirajo vprašanje pripravljenosti držav na morebitne biološke in druge nekonvencionalne napade. Ključni izzivi so zgodnje odkrivanje groženj, mednarodno sodelovanje, zaščita javnega zdravja in sposobnost hitrega odziva ob morebitnem izbruhu bolezni.
