Štirinajstega septembra 2001 se je odvil prizor, ki velja za najbolj ikoničnega v osmih letih predsedovanja Georgea W. Busha. Tri dni po terorističnih napadih na Združene države s štirimi ugrabljenimi letali se je povzpel na kup ruševin Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku ter po megafonu nagovoril gasilce, reševalce, policiste in druge, ki so v gmotah razmetanega železobetona iskali preživele. Nekdo je zavpil, da ga ne slišijo dobro. »Jaz pa slišim vas!« je po megafonu odvrnil Bush. »In ves preostali svet vas sliši! In tisti, ki so porušili te stavbe, bodo vse nas slišali kmalu!« Govoril je spontano, ampak kar je rekel, je mislil resno in to je kmalu tudi dokazal. Šest dni kasneje je imel v kongresu svoj verjetno najbolj prelomen predsedniški govor. V njem je napovedal vojno proti terorizmu. Širša ameriška javnost je takrat prvič zares slišala za Osamo bin Ladna in Al Kaido.
»Naša vojna proti terorizmu se začenja z Al Kaido, a se tam ne bo končala. Končala se ne bo, dokler ne najdemo, ustavimo in premagamo vsake teroristične skupine, ki deluje globalno,« je dejal Bush. Američanom je rekel, da sta Al Kaida in Osama bin Laden povezana z organizacijami v desetine različnih držav sveta, kjer ljudi urijo v »taktikah terorja, pošiljajo nazaj domov ali v druge države po svetu, kjer se skrivajo in kujejo zlo in uničenje. Američani se sprašujejo: kako bomo bojevali to vojno in zmagali. Naj ne pričakujejo ene bitke, ampak dolgo vojskovanje, kakršnega še niso videli.«
Kot v reviji Foreign Policy ocenjuje zgodovinar Joseph Stieb, profesor na Univerzi Severne Karoline Chapel Hill, je ena ključnih značilnosti vojne proti terorizmu kot zgodovinskega obdobja ta, da so politični odločevalci terorizem razumeli kot vrsto vojne. Uporaba klasičnega vojskovanja za boj proti terorizmu pa se je izkazala za problematično. 7. oktobra so ZDA z zaveznicami napadle Afganistan, ker talibanski režim ni izpolnil njihove temeljne zahteve – izročitve voditeljev Al Kaide, ki je imela tam bazo, vključno z bin Ladnom. Do 17. decembra je bilo večjih bojev že konec, talibanski režim je padel, njegovi pripadniki in alkaidovci so zbežali v gorate predele Tora Bore in začeli gverilsko taktiko upora. Izvajali so jo naslednjih dvajset let, do vrnitve na oblast.