20. november bo prelomni datum v odnosih Evropske unije in Združenega kraljestva po njuni ločitvi januarja 2020. Tega dne bo v Bruslju vrhunsko srečanje britanskega laburističnega premierja Andyja Burnhama s kolegi iz članic EU, med katerim bo imel tudi ločeno srečanje s predsednikom evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
V središču trenutnih priprav na vrh je usklajevanje 200 strani dolgega osnutka sporazuma o trgovini s hrano oziroma o odpravi birokracije oziroma papirologije pri izvozu hrane in kmetijskih proizvodov, ki naj bi ga podpisali Bruslju. Ta dogovor, ki velja za najresnejši korak ponovnega gospodarskega zbliževanja Otoka z evropsko celino, naj bi britanski ekonomiji prinesel dodatnih 5,1 milijarde funtov na leto.
Vodja trgovinske politike pri britanski gospodarski zbornici William Bain je morda najbolje razložil odziv izvoznikov na sklenjeni osnutek oziroma privolitev v predpise Evropske unije. »To, da privolimo v skupna pravila, je cena, ki jo je vredno plačati, saj bodo izvoznikom koristili nižji stroški, zmanjšanje zamud in večji dostop do trga. Zahteva po izvoznem zdravstvenem certifikatu (vsak stane 200 funtov) trenutno doda na tisoče funtov stroškov vsakemu tovornjaku, ki prevaža hrano in kmetijske proizvode v EU. Zaradi papirologije prihaja tudi do zamud v pristaniščih oziroma na meji. Zato manj izvažamo in imamo orjaške dodatne stroške.«
Premier nakazuje novi referendum
Burnham pravi, da se bo v Bruslju zavzel za dogovore, ki bodo znižali stroške in birokracijo za britanske kmetovalce in podjetja izvoznike v EU, pomagali britanski industriji in pospešili gospodarsko rast v vseh delih Britanije. Ob tem se ne zadržuje pri kritikah negativnih učinkov izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. »EU je naša najbližja soseda, največji trg in ključna varnostna partnerica. Zaradi dogovorov, ki jih pripravljamo, bomo varnejši, zmanjšali bodo birokracijo, ki upočasnjuje posel, in zmanjšali pritisk na cene v trgovinah z živili. Želim si, da bi vsaka družina in vsako podjetje začutilo koristi tesnejšega odnosa z EU, in na to se bom osredotočil v Bruslju na vrhu z EU,« je rekel Burnham.
Na vrhu se ne bodo dogovarjali samo o neomejeni vrnitvi britanskih klobas, burgerjev in druge hrane ter kmetijskih proizvodov na trgu EU (v povračilo bo morala Britanija spet spoštovati predpise in standarde EU), ampak tudi o obnovi prostega pretoka oseb, za začetek mladih.
Burnham ob svojem ponastavljanju odnosov z Evropsko unijo poudarja, da bo o obliki prihodnjih odnosov z EU odločal britanski narod, kar zveni kot napoved ponovitve brexitskega referenduma. »Javno mnenje se je spremenilo in javnost mora odločati o tem, kaj se bo zgodilo z brexitom,« je dejal.
Ostre kritike zagovornikov brexita, ki jih je kakšna tretjina
Še pred nekaj leti bi izjave, kakršne daje sedanji premier, prinesle naglo politično nevihto. Toda pod Burnhamom se je britanski pristop do odnosov z EU znatno spremenil. Njegov predhodnik, prav tako laburist, 62-letni Keir Starmer je že začel zbliževanje z EU, vendar je govoril, da se Britanija za časa njegovega življenja ne bo vrnila v EU. Šestinpetdesetletni Burnham pa je dejal, da si želi natanko to: vnovičnega članstva, ki ga bo spet dočakal tudi sam.
Kritikov takšnih zamisli še vedno ne manjka, kakšna tretjina Otočanov namreč podpira brexit, pri čemer njihov delež pada. Politično najbolj glasni Burnhama obtožujejo, da je brexitski veleizdajalec. Eden od konservativnih časopisov omenjene pogovore z EU o sporazumu označuje kot brexitsko bombo oziroma šok ter kot »najbolj drastičen korak v Burnhamovi dosedanji agresivni pobrexitski ponastavitvi odnosov z Evropsko unijo«. Premierju pripisujejo, da Združeno kraljestvo »vleče nazaj v orbito EU«, kar pa navsezadnje najbrž tudi drži.