V upravnem odboru so predstavniki članic G7, Rusije, Turčije in EU. Rusija tokrat ne sodeluje, potem ko je leta 2021 na seji upravnega odbora edina nasprotovala Schmidtu. Znova pa bo najbrž preprečila potrditev izbranega diplomata v varnostnem svetu OZN in vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik bo spet lahko trdil, da visoki predstavnik nima legitimnosti.
Nemška delegacija je na seji upravnega odbora zahtevala soglasje (brez Rusije) pri izbiri Schmidtovega naslednika. S tem so se strinjali EU, Britanci, Kanadčani in Francozi. Slednji predlagajo svojega diplomata Renéja Troccaza, francoskega predstavnika za zahodni Balkan, ki ga podpirata tudi London in Berlin. ZDA in Italija pa podpirata 75-letnega Videmčana Antonia Zanardija Landija. Kot nekdanji veleposlanik v Beogradu in Moskvi ima veliko diplomatskih izkušenj in dobro pozna Balkan. Bela hiša upa, da ji bo Landi – drugače kot Schmidt – šel na roko pri njenih infrastrukturnih projektih, kot je povezava BiH s plinovodom s Krka, po katerem bi BiH kupovala ameriški utekočinjeni plin. Za Bošnjake pa je Landi preveč prosrbski in proruski. Sicer obsoja rusko agresijo v Ukrajini, a je za pogajanja z Moskvo. Tudi Turčija in Japonska podpirata Landija. V igri je bilo sprva še nekaj imen, a po poročanju bosanskih medijev sta na koncu ostala Landi in Troccaz, soglasja pa ni bilo.
Ameriške naložbe so svojevrstno poroštvo
Povsem drugače kot Američani Turki zahtevajo, da visoki predstavnik ohrani široke pristojnosti, bonska pooblastila iz leta 1997. Landi na drugi strani meni, da bi morali omejiti mednarodno vmešavanje v BiH, ki bi jo morale voditi njene institucije. Torej bi Landi lahko vladal podobno kot koroški Slovenec Valentin Inzko, ki je v letih 2009–2021 kot visoki predstavnik redko posredoval v političnem življenju BiH. Povsem drugače je bilo s Schmidtom, prvim visokim predstavnikom, ki ga – zaradi ruskega in kitajskega nasprotovanja – ni podprl varnostni svet ZN.
Analitičarka Tanja Topić meni, da bodo na koncu evropske države morale popustiti ameriškim pritiskom, torej bo najbrž izbran Landi. Francoski minister za Evropo Benjamin Haddad pa je izjavil: »Evropa ne sme dovoliti, da se druge sile vmešavajo v naše sosedstvo in da tako spodbujajo nestabilnost.« A Topićeva meni, da vse večji vpliv ZDA v BiH ne pomeni njene nestabilnosti: »Rešitve imajo v svojih rokah izključno Američani. Njihov interes je, da uresničujejo svoje gospodarske in investicijske načrte. Prav to pa je svojevrstno poroštvo za stabilnost, ohranjanje miru, proti separatistom in vsaki akciji, ki bi zamajala varnostno arhitekturo države.« Topićevi se zdi zanimivo, da ravno tisti v BiH, ki grozijo s separatizmom, novo vojno, razpadom BiH in tretjo entiteto, iščejo zavezništvo z ZDA, ki sicer res nasprotuje tujemu vmešavanju v BiH, a hkrati zunanji minister Marco Rubio zelo jasno pravi, da ZDA ne bodo dovolile pretresov v BiH in separatizma.
